Nedelja in prazniki so očitno postali dnevi, ko vlada sprejema pomembne odločitve, ki dolgoročno močno vplivajo na življenja državljank in državljanov. Zakaj je tako, ostaja skrivnost. Je pa minister Mramor sporočil pozitivno novico, da je vladi v nedeljo le uspelo uskladiti še zadnje podrobnosti proračunskih predlogov za naslednji dve leti.
STABILNA PRORAČUNA
Mramor je po seji vlade razkril, da so proračunski prihodki za leto 2016 predvideni v višini 8,627 milijarde, odhodki pa v višini 9,417 milijarde evrov. Za 2017 so načrtovani prihodki 8,705 milijarde, odhodki pa 9,423 milijarde evrov. V rebalansu letošnjega proračuna so sicer prihodki določeni pri 8,56 milijarde evrov, odhodki pa pri 9,95 milijarde evrov. Po načelu denarnega toka je proračunski primanjkljaj v letu 2016 predviden v višini 1,98 odstotka BDP, leta 2017 pa naj bi dosegel 1,74 odstotka BDP.
Po metodologiji, ki se uporablja v EU, se bo tako javnofinančni primanjkljaj leta 2016 znižal na 2,24 odstotka BDP, leta 2017 pa na 1,75 odstotka BDP. Letos naj bi dosegel okoli 2,9 odstotka BDP. Proračuna bosta tako po Mramorjevih zagotovilih v skladu s paktom o stabilnosti in rasti ter z zakonom o izvedbi fiskalnega pravila. »To pomeni postopno prilagajanje primanjkljaja strukturnemu primanjkljaju, ki je enak nič,« je ponazoril.
VEČ DENARJA ZA MINISTRSTVA
Mramor, ki je najpomembnejši člen te vlade in ima rokah škarje in platno, je povedal, da se bodo po letih restriktivne finančne politike odhodki za veliko večino ministrstev lahko povečali. Slovenija tako dobiva prva dva proračuna, ko bomo lahko malce lažje zadihali. Ministrstva bodo imela ob tem v okviru dodeljenih sredstev po ministrovem mnenju veliko več možnosti za dobre politike.
Po Mramorjevih besedah je zdaj ključno, da se določijo prioritete vlade. Najvišja prioriteta, okoli katere je bilo po njegovih besedah veliko usklajevanj in prerazporeditev, je v luči begunske krize varnost ljudi in premoženja. Tej se pridružujejo še poplavna varnost, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje.
VEČ ZA OBRAMBO IN POLICIJO?
Glede na ministrove besede je tako pričakovati predvsem več sredstev za policijo in vojsko. Slovenija namreč že več let za vojsko namenja ravno dovolj sredstev, da se lahko pokrijejo plače, o investicijah pa ni ne suha ne sluha. Da je treba nujno več sredstev vložiti v vojsko, nas že več let opozarja tudi Nato.
Podobna zgodba je v slovenski policiji. Policijski sindikati že več let opozarjajo na nevzdržne delovne razmere. Dotrajani in neizpravni avtomobili so del policijskega vsakdana. Begunska kriza pa je na plano potegnila še logistične težave, ki pestijo našo policijo. In seveda je glavni vzrok klavrnega stanja v policiji pomanjkanje finančnih sredstev. Z napovedanim povečanjem odhodkov se lahko nadejamo tudi izboljšanja stanja med policisti, ki se vsak dan žrtvujejo za našo varnost.
CERAR POUDARIL RAZVOJNO NARAVNANOST
Vprašanjem o proračunu za prihodnji dve leti se včeraj na začetku redne seje državnega zbora ni mogel izogniti predsednik vlade Miro Cerar. Poudaril je, da vlada ohranja nekatere varčevalne ukrepe, a hkrati poudarja razvoj in sredstva za nove politike. Vlada tako po Cerarjevih pojasnilih ne bo razsipna in bo dober gospodar, spodbujala bo vse tiste razvojne projekte, ki so še posebej pomembni za zaposlenost in imajo multiplikativne učinke. Ob tem je spomnil, da sedanja politika vlade, ki se ne spreminja, prinaša zaposlovanje; to se povečuje, predsednika vlade še posebej veseli, da se povečuje zaposlovanje mladih.
