Še bolj odločni so vinogradniki s Krasa, kar so danes jasno povedali na okrogli mizi o teranu kot delu kulturne dediščine in nacionalne identitete na sejmu Agra. Kot je uvodoma pojasnila Strniša, je za Slovenijo zahteva Hrvaške, da bi tudi za vino na območju hrvaške Istre lahko uporabljali isto ime, torej teran, popolnoma nesprejemljiva.
Teran je zaščiteno ime že po zakonodaji iz Jugoslavije leta 1970, ob približevanju EU smo ga zaščitili v skladu z evropskimi predpisi in Hrvaška je to z vstopom v EU sprejela. Vprašanje bi lahko bilo del pristopne pogodbe, vendar ni bilo, zato zdaj tega ne more zahtevati, je dejala Strniša.
Dodala je, da so slovenski pridelovalci pravilno in upravičeno zaščitili ime teran za vino, ki se prideluje iz sorte refošk na Krasu in ima zato posebne lastnosti. To je pogojeno s tlemi in podnebjem, zato je drugačno kot vino iz refoška v slovenski ali hrvaški Istri.
Ker zaščita velja že od leta 2000, na te želje Hrvaške ne moremo odgovoriti drugače, kot da tu ni nobenega manevrskega prostora. Zaščita je naša in bo ostala naša, je dejala Strniša in spomnila, da je bila tudi vlada, ko jo je o tem spraševala Evropska komisija, soglasna, da izjeme pri tem imenovanju ne bo dopustila.
Denis Rusjan z ljubljanske biotehniške fakultete, nosilec študije o primerjavi sort refošk-teran, je sicer povedal, da gre pri slovenskem in hrvaškem teranu za identično sorto po genotipu, vendar pa ime sorte ne more biti pogoj za zaščito.
Marjan Colja iz družbe Vinakras je opozoril, da je teran za Kras izrednega pomena, saj predstavlja 90 odstotkov vina, ki ga pridelajo, in da pri imenu ne bodo popustili.
Boris Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije je Hrvatom očital, da želijo s slovenskimi trsnimi cepljenkami dokazovati, da imajo teran, Friderik Vodopivec, strokovni vodja projekta za zaščito terana, pa se je spraševal, zakaj so to vprašanje odprli zdaj, ko pa so imeli čas za pritožbo štiri leta od takrat, ko je bila zaščita sprejeta.
Klemen Lisjak, avtor brošure o teranu, pa je povedal, da si želijo na Krasu ne le nadaljevati tradicijo, pač pa še izboljšati kakovost terana. Od 600 hektarjev vinogradov na Krasu teran pridelujejo na 400 hektarjih, vsi za okroglo mizo pa so si bili enotni, da bi popuščanje pomenilo nepopravljivo škodo.
Teran s Hrvaške se je kot stara zaloga lahko prodajal le do leta 2013, če bi bil na trgu zdaj, morajo ukrepati inšpektorji, enako velja za Hrvaško. Če tega tamkajšnji inšpektorji ne bi počeli, pa je možna tožba na Evropskem sodišču.
