Potem ko je Slovenija zavrnila pogajanja s Hrvaško o teranu, bo o sporu odločala Evropska komisija. Onkraj meje so prepričani, da imajo tudi oni vso pravico do uporabe imena teran, ker gre za avtohtono vino z območja celotne Istre. Hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina je takoj, ko je zadeva romala v Bruselj, optimistično napovedal, da kmalu pričakujejo pozitivno rešitev. »Imamo razumevanje in podporo komisije. Upamo, da bodo zadeve potekale v pozitivni smeri, sicer bomo komisijo in Slovenijo tožili na Sodišču EU,« je kometiral.
O utemeljitvah
Hrvati so v papirjih, ki so jih posredovali Bruslju, med drugim kot utemeljitev za pridobitev dovoljenja navedli, da Slovenija sploh ni imela pravice z označbo geografskega porekla zaščititi teran kot svojo avtohtono vrsto vina. Kot so še pojasnili, v slovenski Istri pridelujejo vino teran iz trte refošk, v hrvaški Istri pa iz grozdja vrste teran. Hrvaški enologi navajajo, da so sodobne DNK-analize nedvomno pokazale, da sta refošk in teran dve popolnoma različni vrsti grozdja.
Nekaj dni zatem je vprašanje terana obravnavala slovenska vlada, ki je ministrstvu za kmetijstvo naložila, naj vztraja pri popolni zaščiti terana v EU kot vina, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji, iz sorte refošk, brez kakršnekoli izjeme za uporabo zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.
Hud udarec
Domačini kraških vasi, ker teran s ponosom predstavljajo in tržijo, nad namero niso navdušeni in je tudi ne podpirajo, saj ogroža tradicijo in blagovno znamko, ki jo gradijo že od daljnih prednikov naprej. Vinar Ivo Šuc iz Pliskovice pove, da je to pravzaprav kraja prepoznavne oznake. »Teran je značilen za našo pokrajino, in če bi Hrvatom uspelo pridobiti dovoljenje, bi bil to hud udarec za nas. Kot da bi na žuljih drugih – nas –želi sadove naporov in vlaganj v to, da teran doma in širše postane prepoznaven sinonim odličnosti in simbol naše pokrajine,« komentira.
