Predlog predvideva še nekaj drugih pomembnih sprememb. Tako bi v primeru, da bi kateri od državnih organov ugotovil, da je generalni državni tožilec zlorabil položaj, avtomatično stekel postopek za njegovo razrešitev. Pri tem bi ugotovitev organa morala biti pravnomočna, organ pa bi moral o njej v petih dneh po pravnomočnosti obvestiti DZ, Državnotožilski svet in pravosodnega ministra. Mandat bi generalnemu državnemu tožilcu prenehal, ko bi se DZ seznanil z obvestilom organa.
V SDS predlagajo tudi novo prehodno določbo, po kateri bi moral pravosodni minister dva meseca po uveljavitvi sprememb, izpeljati nov postopek imenovanja generalnega državnega tožilca po novih določbah zakona.
Spremembe bi se zgodile tudi pri pogojih, kdo je lahko državni tožilec in bi veljale tudi za generalnega državnega tožilca. Tožilec tako ne bi mogel postati nekdo, za katerega je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je kot tožilec v času do 8. aprila 1990 kršil človekove pravice. Po besedah Gorenaka je to prepoved že vseboval zakon o sodiščih, vendar prepoved ni bila spoštovana. Prav tako za tožilca ne bi mogel biti imenovan nekdo, ki je do že omenjenega datuma sodeloval s Službo državne varnosti, vojaško obveščevalno in vojaško varnostno službo nekdanje JLA. Takšno sodelovanje bi bilo, če bi se ugotovilo, tudi razlog za razrešitev tožilca.
Po besedah Gorenaka so se zakon odločili vložiti zato, ker ljudje, ki so na oblast prišli z besedami o boju proti korupciji, "v mislih imam predsednika vlade in pravosodnega ministra", niso bili pripravljeni predlagati sprememb. Po njegovem mnenju je očitno, da sta se premier Miro Cerar in pravosodni minister Goran Klemenčič "sprijaznila, da bosta sodelovala s koruptivnim generalnim državnim tožilcem do konca mandata".
Poslanec je namreč spomnil, da teče 65. dan, odkar je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v nadzoru ugotovila, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca ravnala koruptivno.
Po besedah Gorenaka je upravno sodišče z začasno odredbo KPK sicer res prepovedalo objavo ugotovitev KPK, ki se nanašajo na Fišerja, a sam pričakuje, da bo vrhovno sodišče takšno odločitev razveljavilo, saj je to pred kratkim storilo tudi v primeru Zalarja, ki je po besedah Gorenaka identičen primer. Vrhovni sodniki so namreč pred kratkim razveljavili začasno odredbo upravnega sodišča, s katero je slednje KPK prepovedalo objavo poročila v delu, ki se nanaša na nekdanjega pravosodnega ministra.
V SDS po Gorenakovih besedah pričakujejo, da bo zakon podprla vsaj NSi, za ostale poslanske skupine pa meni, da bi ga lahko podprle, če bodo presojale razumno.
SDS je vložitev sprememb omenjenega zakona sicer napovedala po tistem, ko se Državnotožilski svet ni odločil predlagati Fišerjevo razrešitev.
