Slovenija

BTC pri NLB najela 33-milijonsko dolgoročno posojilo

STA/J.P.
3. 6. 2015, 14.21
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Predsednika uprav BTC in NLB Jože Mermal in Janko Medja sta danes podpisala pogodbo o 33 milijonov evrov vrednem 15-letnem posojilu. Z njim bo BTC refinanciral približno 40 odstotkov svojega 70-milijonskega dolga. To je impulz za optimizem in dokaz o sposobnosti domačih bank podpori podjetništva v državi, sta ocenila podpisnika.

Marko Vavpotič

"To je impulz, da lahko računamo na določen gospodarski optimizem in da domače banke prihajajo v tisto kondicijo, s katero lahko podpirajo podjetja v državi," je ob podpisu poudaril Mermal.

Medja je ponovil, da je NLB zavezana podpori ne samo velikim podjetjem, kot je BTC, temveč tudi malim in srednjim. Prav zato sta z Mermalom danes podpisala dogovor o skupni podpori razvoja podjetništva skozi NLB Center inovativnega podjetništva in BTC Campus.

Lastniki BTC so medtem na današnji skupščini soglašali, da od 13,30 milijona evrov lanskega bilančnega dobička za dividende namenijo 2,16 milijona evrov oz. 9,60 evra bruto na delnico, preostanek pa ostane nerazporejen. Vodstvu družbe so podelili razrešnico, za revizorja letošnjega poslovanja pa imenovali družbo Ernst&Young revizija. Sprejeli so tudi nekaj sprememb in dopolnitev statuta družbe, so sporočili iz družbe.

"NLB se zaveda, da ne bo samo delo z dobrimi in zanesljivimi velikimi podjetji tisto, ki bo pomagalo razvoju slovenskega gospodarstva, zato želimo biti še naprej aktiven igralec na trgu," je poudaril Medja. Mermal pa je dodal, da se slovensko podjetništvo prebuja, zato je odgovornost tudi velikih podjetij, da podprejo podjetniški sektor.

BTC, ki ga na leto obišče 21 milijonov ljudi, je sedaj aktivno usmerjeno v izgradnjo intermodalnega logističnega terminala Ljubljana, ki bo stal skoraj 140 milijonov evrov. "Prva faza izgradnje štiripasovnice ob Letališki cesti je končana," je povedal.

Ob tem je spomnil, da so v zadnjih 20 letih v razvoj svojih centrov BTC v Ljubljani, Novem mestu in v Murski Soboti ter v logistiko ob Letališki cesti v prestolnici vložili 400 milijonov evrov. Od tega so sami financirali 240 milijonov evrov, ostalo pa tuji partnerji. "To nam je prineslo hitro in urbano prenovo celotnega sistema," je navedel.

Z najnovejšim posojilom, ki ga je NLB vodila kot nosilna banka, so po Mermalovih navedbah izboljšali svoje denarne tokove in obrestne mere, tako da sedaj lahko več denarja namenijo za razvoj. "Za velike nove projekte pa bo treba iti v nove aranžmaje ali dokapitalizacijo ali izdajo obveznic," je dejal.

Estrada