Slovenija je preko CMSR v BiH zaključila že kar nekaj projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja. S pomočjo slovenske donacije v višini 820.000 evrov so leta 2011 v Banja Luki in Sarajevu odprli štiri meroslovne laboratorije s področja električnih veličin ter časa in frekvence, pri vzpostavitvi katerih je slovenski Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) kot izvajalec projekta pomagal Inštitutu za meroslovje BiH (IMBiH). Ta projekt je po oceni predstavnikov CMSR pomemben za gospodarstvo BiH in njene prebivalce, saj je zaradi razširjenosti električnih strojev in naprav ključno preskušanje varnosti in elektromagnetne kompatibilnosti. Med projekti, pri katerih razvojno Slovenija oziroma CMSR trenutno sodeluje, je izrednega pomena še ureditev meroslovne infrastrukture na področju kakovosti goriv. Projekt je težek 2,5 milijona evrov, izvaja pa se v sodelovanju z IMBiH in Češko. Iz Slovenije je predvidena donacija v višini 900.000 evrov do leta 2017, namenjena pa bo vzpostavitvi laboratorija za preverjanje kakovosti naftnih derivatov. Direktor IMBiH Zijad Džemić je pred dnevi slovenskim novinarjem pojasnil, da BiH sploh nima laboratorija, ki bi na najvišji ravni preverjal kakovost naftnih derivatov, na primer število oktanov v bencinu. V BiH se tako lahko uvaža in prodaja naftne derivate neprimerne kvalitete, kar je tudi okoljevarstveno škodljivo. Če v BiH ni ustrezne opreme, ki bi lahko preverjala tovrstne lastnosti, tudi ni zakonodaje, ki bi zapovedovala standarde najvišje kakovosti, je dejal Džemić.
Koristi tudi za slovenska podjetja
Koristi od tovrstnih razvojnih projektov pa nima samo BiH. Pri projektu naftnih derivatov tako sodeluje IMT, ki je kot izvajalec slovenskega dela projekta zadolžen za nabavo laboratorijske opreme in prenos znanja, za kar je tudi plačan, kar posledično pomeni, da se denar od donacije posredno vrne v Slovenijo. Direktor IMT Matjaž Godec je povedal, da je pri tovrstnih donacijah pomembno, da pomagaš, a da se prejemniki istočasno v prihodnosti vedno obrnejo nate, ko kaj potrebujejo, med drugim, ko je treba na primer izvesti remonte na sistemih. Tukaj so tako možnosti za nadaljnje posle, je dodal Godec. Tovrstni projekti so zato tudi priložnost za slovenska podjetja. Pri vzpostavitvi laboratorija za naftne derivate na primer sodeluje Petrol. Po besedah direktorja CMSR Gašperja Ježa ima prav Petrol, ki je precej prisoten na trgu v BiH, pri tem projektu največji interes. "V BiH nima nihče nadzora nad tem, kakšna nafta se prodaja. Zaradi tega so zaslužki Petrola precej nižji, ker vse derivate v BiH uvaža preko Slovenije in zaradi stroge slovenske zakonodaje slabega blaga ne more prodajati," je povedal Jež in dodal, da zato Petrol želi ureditev standardov. To bo namreč konkurentom v BiH zvišalo stroške in Petrol bo konkurenčnejši.
Slovenci pomagali opremiti športno dvorano
CMSR pa BiH ne pomaga samo na znanstvenem in industrijskem področju, temveč tudi pri družbenem razvoju. Ravno prejšnji teden je v občini Novo Sarajevo potekalo odprtje večnamenske športne dvorane Grbavica za slovensko delegacijo, ker je Slovenija z donacijo v višini 240.000 evrov pomagala pri opremljanju dvorane. Celoten projekt opremljanja je bil vreden dobrih 668.000 evrov, posel pa je dobilo slovensko podjetje Elan Inventa. Po besedah Ježa se CMSR zavzema, da njihove donacije projektov ne bi krile 100-odstotno. Želijo, da bi prejemniki razvojne pomoči vedno prispevali nekaj svojega denarja, saj bi tako nosili del odgovornosti, prav tako pa bi dobro razmislili, kaj res potrebujejo, da se bo na koncu tudi uporabljalo. Pri tem se center ozira tudi na to, da pomaga slovenskih podjetjem pri vstopu na trg v BiH. "Mi odpiramo vrata. Pomagamo pri zagotovitvi prvega posla, nato pa podjetje na tem tujem trgu med izvajanjem projektov vzpostavlja stike in sklepa nove posle," je povedal direktor CMSR.
Prav tako na centru poskušajo zagotoviti, da se že samo z zaključkom projekta, za katerega je bila namenjena donacija, povrnejo darovana sredstva preko poslov in del slovenskih podjetij ter institucij.
