Spopad za prevzem časopisne hiše Delo je v zaključni fazi. Čeprav je pred tedni kazalo, da bo slednje pristalo v rokah »pidovskega« tajkuna Igorja Laha, so bile to le dobro lansirane dezinformacije. Igor Lah je iz igre za prevzem pred dnevi dokončno izpadel, saj je ponudil premalo kupnino, le 3,82 milijona evrov.
95 milijonov evrov je za Delo odštela Pivovarna Laško. 6,2 milijona evrov za Delo ponuja Petričeva družba FMR.
A kot so nam povedali dobro obveščeni viri, je Lahova ponudba temeljila izključno na vrednosti Delovih nepremičnin. »Glavni razlog, zakaj je Lah tako dolgo vztrajal, je bil, da fiktivno viša ceno Dela,« je bil nazoren naš vir, ki dobro pozna dogajanje znotraj Dela.
Boj med Mahoričem in Petričem
Tako sta v bitki za Delo in njegove nepremičnine ostala le še dva pretendenta. Miha Mahorič, lastnik podjetja Pronet, je za Delo ponudil 6,5 milijona evrov, Stojan Petrič oziroma njegova družba FMR naložbe pa 6,2 milijona. Vse to je pravzaprav drobiž, če se spomnimo, da je Pivovarna Laško pred dobrim desetletjem za Delo plačala vrtoglavih 95 milijonov evrov. A takrat so bili drugi časi, denarja je bilo v izobilju.
Veliko bolj zanimiv kot Mahorič, za katerega trdijo, da se, če se bo dokopal do Dela, slednjemu ne piše dobro, je Stojan Petrič. Znano je namreč, da Mahoričevo podjetje denarja za prevzem nima, po pisanju nekaterih medijev pa bo kupnino poravnal predvsem z denarjem, ki ga je pred leti dobil od državne Nove KBM. Takrat je namreč banko vodil njegov dobri prijatelj in njegov zdajšnji svetovalec pri prevzemanju Dela, Matjaž Kovačič.
Petriču ni možno očitati menedžerske nesposobnosti. Leta 2002, osem let po tem, ko je prevzel podjetje, je to postalo povsem slovensko, v lasti več tisoč zaposlenih, upokojencev in delničarjev. Toda pred dobrimi tremi leti so mediji razkrili, da je pri menedžerskem prevzemu Kolektorja sicer sodelovalo približno tisoč posameznikov, lastništvo pa je pristalo v rokah najvišjih menedžerjev.
Pojavljati so se začele tudi informacije, da se je Petrič do lastništva dokopal s pomočjo državnih bank, v katerih je opravljal delo nadzornika.Pivovarna Laško, ki Delo prodaja, je sicer pred dnevi oba ponudnika pozvala k višanju ponudbe. Tako je pričakovati scenarij, po katerem bo nov lastnik Dela postal zloglasni vodja idrijskega Kolektorja in član Foruma 21 Stojan Petrič. Od lanske jeseni je uradno v pokoju, a naj bi še vedno imel vse niti v rokah pri vodenju Kolektorja in družbe FMR.
Petričevi sporni posli
Zaradi spornega prevzema Kolektorja, prevzema podjetja Etra in domnevno spornih poslov družbe FMR se je znašel pod lupo Nacionalnega preiskovalnega urada. Očitke, da je tajkun, ves čas odločno zavrača, politika pa ga dobesedno obožuje. Med Pahorjevo vlado je sedel v nadzornem svetu NLB, pozneje je bil nadzornik v Abanki, med vlado Alenke Bratušek pa je bil vodja strateškega sveta za gospodarstvo. Med vladnimi krizami se ga po navadi omenja kot morebitnega predsednika vlade oziroma ministra, bil je v igri za nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH) in še bi lahko naštevali.
Vodilni v družbi FMR so sicer v ponedeljek na novinarski konferenci v Ljubljani zanikali kakršnekoli sporne posle v Luksemburgu in drugih davčnih oazah. Stojan Petrič s tujimi družbami, ki so jih izpostavili nekateri mediji, lastniško ni in ni bil povezan, so zatrdili. Pri tem so imeli v mislih predvsem domnevne Petričeve »hobotnice« v Luksemburgu in eni zadnjih davčnih oaz, ameriških Deviških otokih. Medtem se preiskava zoper Petriča nadaljuje, sam pa svoje lovke širi v medijski in gradbeni sektor.
V družbi pa ne želijo komentirati njihovega morebitnega prevzema Dela. »Tega ne moremo komentirati, ker smo se z dogovorom o nerazkrivanju informacij zavezali, da ne bomo dajali nobenih izjav, dokler se postopek ne zaključi,« je dejal predsednik uprave FMR Andrej Kren.
Na Petričevo stran so stopili tudi zaposleni pri Delu, ki so nedvoumno dali vedeti, da si želijo, da Delo pristane v Petričevih rokah. Za FMR so med drugim zapisali, da je »finančno dovolj močna, stabilna in sposobna kapitalsko in likvidnostno upravljati Delo«, in dodali, da bi ostali potencialni kupci breme kupnine morali zaračunati prevzeti družbi. Zaposleni na Delu zato podpirajo prodajo tistemu lastniku, ki se bo zavezal k družbeno odgovornemu ravnanju, ki družbe ne bo izčrpaval in ki bo vlagal v njen razvoj, v skladu z možnostmi pa zagotovil tudi predkupno pravico do deleža zaposlenim v družbi, torej delitev lastniških tveganj.
Nov gradbeni baron
Poleg medijske oblasti pa Petrič stopa tudi v škornje nekdanjih gradbenih baronov. Kolektorjevo podjetje Kolektor Koling v zadnjem času namreč najdemo pri vseh večjih poslih po državi, še posebej pri gradnji urgenc, nordijskega centra v Planici itd. Podjetje je v preteklih mesecih pokazalo resen interes za nakup Cestnega podjetja Gorica, s čimer bi še povečali svojo navzočnost na slovenskem gradbenem trgu. O megalomanski rasti podjetja Kolektor Koling pričajo tudi njegovi računovodski izkazi. Z 18 milijonov evrov prihodkov se je njihovo poslovanje povečalo na skoraj 50 milijonov leta 2013.