Preostale naložbe države so v zadnjem dopolnjenem osnutku strategije upravljanja kapitalskih naložb države razvrščene med pomembne in portfeljske. V pomembnih naložbah bo država zadržala 25 odstotkov plus eno delnico, v portfeljskih naložbah pa upravljalec državnega premoženja, to je Slovenski državni holding (SDH), ni obvezan ohraniti kontrolnega deleža in jih torej lahko proda.
Med strateške naložbe se tako po predlogu uvršča večina energetskih podjetij: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Eles, HSE, Gen energija, Borzen in Sodo. Energetski sektor je strateškega pomena, saj je zagotavljanje energije ključno za življenje ljudi in za delovanje gospodarstva, piše v dokumentu.
Strateškega pomena je tudi več podjetij s področja prometne, transportne in logistične infrastrukture: Slovenske železnice, DRI, Dars, Luka Koper in Kontrola zračnega prometa.
Med strateške naložbe je vlada uvrstila še Pošto Slovenije, Kapitalsko družbo (Kad), Modro zavarovalnico, SID banko in Talum, prav tako pa tudi Krko in Zavarovalnico Triglav.
Glede Krke vlada pojasnjuje, da gre za enega največjih zaposlovalcev, kar je izredno pomembno za socialni položaj tako regije kot celotne države, poleg tega pa je naložba v novomeškega farmacevta tudi vir sredstev za poravnavo zakonskih obveznosti SDH in Kada.
Od večjih slovenskih podjetij, v katerih je solastnica, pa bi vsaj četrtinski delež ohranila v Petrolu, Geoplinu, Gorenju, Savi, Siju, Hitu, Loteriji Slovenije, Nafti Lendava in Pozavarovalnici Sava.
V predlogu klasifikacije so omenjena tudi še neprodana podjetja z obstoječega seznama 15 podjetij za prodajo, ki ga je DZ potrdil junija 2013. Med njimi sta tudi ta teden prodani naložbi v prehrambeni družbi Žito ter telekomunikacijskem operaterju Telekom Slovenije, vsa ta podjetja pa so uvrščena med portfeljske naložbe.
Glede Telekoma Slovenije, katerega prodajni postopek je v zaključni fazi, je sicer v predlogu strategije previden tudi alternativni scenarij, in sicer postopna uvrstitev delnic na mednarodni kapitalski trg. Odločitev o prodaji je namreč vezana na izboljšane ponudbe, alternativni scenarij pa bi prišel v poštev v primeru, da ta ne bi bila sprejemljiva.
V NLB se je država zavezala zmanjšati kontrolni delež nad 25 odstotkov plus eno delnico, zato je uvrščena med pomembne naložbe. Za privatizacijo pa so predvidene Abanka in Banka Celje, ki se združujeta, Gorenjska banka in seveda NKBM, ki je že v postopku prodaje.
