"Menim, da bo to pomenilo težji pregon tovrstnih kaznivih dejanj. Sprejeti nagrade ni mogoče drugače, kot z neko manifestacijo volje. To so lahko besede, to je lahko ravnanje, ampak mora biti to ravnanje ugotovljeno. Verjetno je to ključno ravnanje, ki ga je pri tovrstnih kaznivih dejanjih težko ugotoviti, konkretizirati," je povedal Pirnat o odločbi ustavnega sodišča in dodal, da bo glede na danes vzpostavljeno sodno prakso to potrebno.
Po Pirnatovih besedah lahko splošna javnost vpliv razveljavitve sodbe na ugled sodstva dojema na različne načine. Opozoril je, da so sodniki odločali o nekem zelo specialnem vprašanju: "Kako konkretizirano mora sodišče ugotoviti dajanje in obljubljanje nagrade oz. ravnanja obdolžencev, ki kažejo na to, da je eden dal in drugi sprejel nagrado? In da ni mogoče iz drugih okoliščin, ki so s tem povezane v nek splet dogodkov, že sklepati na to, da je bila obljubljena nagrada in da je bila nagrada sprejeta."
Ne strinja pa se z javnim dojemanjem, da je to nekakšna zaušnica sodstvu. "Tu je ustavno sodišče postavilo nek očitno nov standard, kaj je treba ugotoviti. Standard, ki ga vsaj za zdaj kazenskopravna stroka ni obravnavala na enak način," je dejal Pirnat. Po njegovih besedah se mnogokrat dogaja, da ustavno sodišče začrta novo, nekoliko drugačno sodno prakso, s katero se morda redna sodišča ne strinjajo, ampak jo morajo upoštevati. To Pirnat pričakuje tudi v tem primeru.
V primeru oprostitve na ponovnem sojenju bodo Janša, Krkovič in Črnkovič lahko terjali odškodnino, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij namreč to predvideva za neupravičeno prestajanje kazni. Problem je po Pirnatovem mnenju, da ta odškodnina ni prav velika. "Vprašanje, ali ne bi zaradi posebnih okoliščin tega primera ti obdolženci terjali kaj več, na vsak način pa je za odškodnino zagotovljena zakonska podlaga," je dodal.
Kako dolgotrajnost sodnega postopka vpliva na nekoga, ki je aktiven politik, je po Pirnatovih besedah zelo odvisno tudi od drugih okoliščin in drugega političnega delovanja. Najbolj bo odvisno od tega, kako bodo volivci dojemali, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Pri politiku, kot je Janša, je po njegovih besedah gotovo treba upoštevati precejšnjo ambivalentnost volivcev. Ti so mu sicer na zadnjih volitvah v DZ vnovič podelili poslanski mandat.
Ob potrjevanju mandatov v DZ so se nato pojavile polemike, ali Janša lahko opravlja poslansko funkcijo kljub pravnomočni obsodbi na zaporno kazen. DZ je nazadnje zavrnil predlog, da bi ostal poslanec, in ugotovil, da mu je prenehal poslanski mandat. Janša se je obrnil na ustavno sodišče, ki je sklep o odvzemu mandata zadržalo, zato se je začasno vrnil v poslanske klopi.
Pričakovati je, da bo ustavno sodišče pri svoji končni odločitvi sedaj ugotovilo, da z razveljavitvijo sodbe v zadevi Patria razloga za odvzem mandata ni več. Ob tem pa presoja tudi določbe zakona o poslancih, ki govorijo o odvzemu mandata tistemu, ki je pravnomočno obsojen na več kot pol leta zapora.
