Komisija je sprejela sklep, v skladu s katerim bo v okviru pripravljalnih preiskovalnih dejanj zahtevala gradiva, ki se nanašajo na predmet preiskave, in sicer od Holdinga Slovenske elektrarne, Termoelektrarne Šoštanj, Premogovnika Velenje, vlade, pristojnih ministrstev in Slovenskega državnega holdinga, Komisije za preprečevanje korupcije, policije in specializiranega državnega tožilstva ter Mestne občine Velenje in občine Šoštanj, so sporočili iz komisije.
Njen predsednik Matjaž Hanžek (ZL) je za STA pojasnil, da veliko dokumentov že imajo, "a zanesljivo kateri še manjkajo". Gradivo, ki ga že imajo in ga bodo še dobili, bodo najprej dobro preučili, saj je tako količinsko kot tudi vsebinsko zelo obsežno.
Hanžek pričakuje, da bodo lahko začeli v začetku junija tematiko obravnavati in analizirati bolj vsebinsko. "Takrat se bomo počasi odločili, koga bomo povabili kot pričo," je dejal.
Na vprašanje, ali je prepričan, da bodo dobili vse podatke, saj se pogosto zgodi, da so označeni z oznako 'interno' ali 'zaupano', je Hanžek dejal: "Moram biti prepričan." Ob tem je dodal, da ima tudi DZ pravico do seznanitve z internimi podatki, s katerimi bo temu primerno tudi ravnal.
Pobudniki parlamentarne preiskave so poslanci ZL, pod zahtevo za preiskavo pa so se podpisali še poslanci SMC, DeSUS, NSi, SD in ZaAB.
Komisija bo pod lupo vzela obdobje od leta 2003, glede na ugotovitve v teku preiskave pa bi se to obdobje lahko še razširilo. Projekt, katerega vrednost se je s 600 milijonov evrov povzpela na zdaj ocenjenih 1,428 milijarde evrov, že od začetka vzbuja dvome o upravičenosti, ekonomičnosti in transparentnosti, pod drobnogled ga je vzelo več institucij, tudi policija.
Za projekt jamči tudi država, ki je dala poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke. V Šoštanju so v zameno za poroštvo med drugim obljubili, da vrednost investicije ne bo presegla 1,3 milijarde evrov in da cena premoga ne bo presegla 2,25 evra za gigajoul, a sta ti dve zavezi že kršeni.
