Komaj polnoletna Anja Serec, ki se je podala na trnovo pot tožarjenja zaradi boja za skrbništvo, na ponovljenem sojenju ni bila uspešna. Sodišče je namreč tudi v drugo zavrnilo njeno tožbo, s katero je od države zahtevala sto tisoč evrov.
»Okrožno sodišče v Ljubljani je tudi v ponovnem postopku ugotovilo, da so sodišča v Murski Soboti in druge pristojne službe ravnali v skladu z načelom zakonitosti, zato jim ni mogoče očitati nobenih napak, ki bi predstavljale protipravnost. K postopku predodelitve in izvršbe nad takrat še mladoletno tožnico je po mnenju sodišča prispevalo nepopustljivo in brezkompromisno ravnanje obeh staršev, predvsem matere, ki ni spoštovala nobene odločitve sodišča,« je zapisano v sodbi.
Za bolnišničnimi zidovi je ostala približno eno leto, vse dokler je niso februarja 2009 po zaslugi Francija Matoza znova dodelili materi.
Serčeva, prej se je pisala Sekolovnik, se je odločila za tožbo, ker meni, da so državni organi odpovedali v postopku skrbništva v njenem primeru. Ko je bila stara sedem let, sta se starša ločila. Takrat se je začel pravi sodni boj za skrbništvo. Anja je bila večkrat dodeljena materi, četrtič, leta 2007, pa očetu. A deklica nikakor ni želela živeti z njim in je ves čas vztrajno ponavljala, da želi živeti z materjo. Kot razlog, da noče bivati pod skupno streho z očetom, je navajala, da jo je spolno zlorabil. Njenih očitkov na račun domnevnega ravnanja očeta izvedenka psihiatrične stroke na sodišču ni potrdila, ampak je dejala, da pri deklici ni našla nobenih posledic tovrstnega dejanja.
V bolnišnici kot v zaporu
Leta 2008 je dekličino gorje dobilo nove razsežnosti. Mama je ni hotela predati v očetovo skrbništvo, zato je na njena vrata potrkal izvršitelj in izpeljal postopek odvzema deklice. V njem se je deklica branila na vse pretege, a ni pomagalo. Serčevo so odpeljali na psihiatrični oddelek ljubljanske pediatrične klinike, nato pa so jo premestili v otroško bolnišnico v Šentvidu pri Stični, po njenem zatrjevanju brez odločbe sodišča, brez vsakršne pravne podlage. Po njenih besedah je bila v bolnišnici prisilno hospitalizirana, čeprav je bila povsem zdrava. Tu se je počutila kot v zaporu. O svoji situaciji in občutkih je pisala raznim institucijam in jih obveščala o razmerah. Za bolnišničnimi zidovi je ostala približno eno leto, vse dokler je niso februarja 2009 po zaslugi Francija Matoza znova dodelili materi.
