Kar dve stranki, SD in ZL, obe z levega političnega pola, sta se namreč zapletli v spor, katera bo tista, ki bo bolje in hitreje pomagala močno zadolženim.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se o pomoči ljudem in o odpisu dolgov že dogovarjajo s Karitasom, Zvezo prijateljev mladine, Rdečim križem, mestnimi občinami, centri za socialno delo, Združenjem bank Slovenije, republiškim stanovanjskim skladom, računskim sodiščem ter ministrstvi za pravosodje, javno upravo in obrambo.
Medtem pa je poslanska skupina ZL v torek predstavila osnutek zakona o enkratnem odpisu dolga najranljivejšim. V ZL so osnutek pripravili po zgledu Hrvaške, Madžarske, Makedonije in Islandije. Slednji odpis omogoča v dejavnostih, ki pokrivajo elektriko, plin, ogrevanje, komunalne storitve, najemnine za stanovanja in telekomunikacijske storitve.
Za odpis bi lahko ob nekaterih varovalkah kandidirali dve kategoriji ljudi: prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter vsi, ki so v zadnjih 12 mesecih v povprečju prejemali manj kot 593 evrov neto mesečno. Država bi podjetjem v zameno za izbris priznala davčne olajšave.
»Mi ne želimo ustvariti zakona, ampak dogovor v družbi.« Anja Kopač Mrak
A iz vodstva stranke SD so ob predstavitvi zakona Združene levice začeli leteti očitki, da gre za izrazito populističen zakon, ki naj bi ga njihovi konkurenti pripravili samo zato, da bi stranki SD ukradli politične točke. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi članica SD Anja Kopač Mrak, opozarjajo, da odpis dolgov v Sloveniji ne more biti tak, kot je na Hrvaškem. V Sloveniji namreč po njihovih navedbah nekateri subjekti dolgove že odpisujejo. Prav tako že obstaja tudi možnost osebnega stečaja.
»Želeli bi si, da bi bil odpis dolgov dogovor, v katerega bi vključili občine, elektropodjetja, energetiko in komunalo. Pri tem bodo zelo pomembni natančni kriteriji za odpis, ker z njim ne bi želeli naredili več škode kot koristi,« pojasnjujejo na ministrstvu. Tako na ministrstvu za odpis ne bi sprejemali zakona, ampak bi ga uredili z dogovorom, odpisali pa bi le tiste dolgove, ki se jih ne da izterjati in tudi za podjetja predstavljajo strošek.
»Odpis dolgov je del programa Združene levice že prav od začetka.« Luka Mesec
V dogovor želijo na ministrstvu vključiti tudi banke. Te pri sodnem sklepu o izvršbi stroške vpogleda in obdelave sklepa oziroma naloga drugih državnih organov ter izvršnice zaračunavajo tudi prejemnikom socialne pomoči, ki je načeloma nedotakljiva. Ti stroški dosegajo od 26 do 30 evrov. Z ministrstvom za pravosodje zato že pripravljajo popravke zakona o izvršbi.
Medtem ko je osnutek zakona, ki ga je pripravila Združena levica, že vložen v parlamentarno proceduro, je vladni paket pomoči trenutno še v fazi preverjanja. Ker pa gre za dogovor med več vpletenimi, na ministrstvu pravijo, da potrebujejo malo več časa. Upajo pa, da se bodo s podjetji, občinami in humanitarnimi organizacijami dokončno dogovorili čim prej, to je v nekaj tednih.
