Magistrska naloga ministrice Klavdije Markež se v 37 odstotkih prekriva z drugim delom.
Prva odmevnejša "plagiatorska zgodba" se je odvijala leta 2011, ko so se pojavili očitki, da je tedanji direktor Lekarne Ljubljana Jaklič v svoji magistrski nalogi prepisoval iz dveh študij, ki ju je naročila Vzajemna, ko jo je vodil prav Jaklič. Ljubljanska ekonomska fakulteta mu je zato odvzela naziv magister znanosti.
Brez enakega naziva je komaj leto kasneje ostal tudi nekdanji poslanec. Ambrožič, ki je bil v državni zbor leta 2011 izvoljen kot kandidat PS, je v svojem magistrskem delu s področja delovnega prava in prava socialne varnosti skoraj v celoti prepisal diplomo študentke ljubljanske ekonomske fakultete Klementine Jezeršek, ta pa med viri sploh ni navedena. Ambrožiča so zaradi afere izključili iz stranke, zato je do izteka mandata deloval kot nepovezani poslanec.
Pred dvema letoma se je brez diplome znašel tudi nekdanji župan Maribora Franc Kangler. Senat Doba Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor je namreč sklenil, da se Kanglerju odvzame strokovni naslov diplomirani ekonomist zaradi ugotovitve, da njegova zaključna naloga v pomembnem delu ni rezultat njegovega samostojnega strokovnega dela.
Vse zgodbe o domnevnem plagiatorstvu pa se niso končale z odvzemom naziva, saj so pristojni senati ugotovili, da naloge niso prepisane in ustavili postopek. Najbolj znan je najbrž primer nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek.
V času, ko je Bratuškova sestavljala vlado, je Komisija za preprečevanje korupcije na ljubljansko fakulteto za družbene vede poslala prijavo o sumu plagiatorstva pri magistrskem delu takratne mandatarke. Senat univerze je nato sprejel sklep o začetku postopka za presojo pogojev za odvzem znanstvenega naziva. Vendar je senat fakultete postopek nekaj mesecev kasneje ustavil, saj je ugotovil, da pogoji za odvzem naslova ne obstajajo.
