Aprilija Lužar je mednarodno priznana slikarka in ne želi, da je kultura podcenjena. Kdo bo kupil Prihodnost pripada pogumnim?
Čeprav se je zdaj kot kupec ponudil predsednik države Borut Pahor, se slikarka boji, da tudi iz te moke ne bo kruha. Njena kalvarija ji namreč govori, da bi vsi hoteli sliko, a zastonj.
»To je bilo zelo zahtevno delo. Pol leta sem delala samo oljno sliko, poleg te pa še grafično. V vse skupaj sem vložila leto dni dela,« pravi o svoji zahtevi po plačilu za sliko, ki je trenutno v hrambi v kabinetu predsednika države. Za hrambo slike, na kateri je Lužarjeva po fotografski predlogi narisala prvi postroj Slovenske vojske, je slikarka, ki ji je Pahor decembra lani obljubil, da bo kot poveljnik oboroženih sil sliko odkupil, predsednika države zaprosila v začetku letošnjega leta. Slika namreč ni običajna slika! Je tudi dokaz, da so imeli pripadniki 1. specialne brigade Moris ob svojem postroju 17. decembra 1990 na kapah rdeče zvezde.
Sporne zvezde
Lužarjeva o naročilu pravi, da so bili pri tem prisotni Tone Krkovič, Srečko Gabrič in Lojze Peterle. »Bilo mi je v čast in izziv. Ni me zanimalo, kaj je na sliki, da je to vojska. Zanimali so me portreti ljudi, da so to možje, očetje ...« pravi in dodaja, da je sicer kot slikarka in kot človek proti vojnam, v izdelavi slike v klasični realistični tehniki pa je videla priložnost, da na platno prenese duh zgodovinske spremembe nastajanja nove države.
Na sliki je več kot sto portretov, vendar pa so skoraj vsi prepoznavni. Pravi, da so tisti, ki so na sliki, ponosni na to, da jih je ovekovečila. »Počutijo se počaščene. Danes so namreč ti ljudje potisnjeni v ozadje, skoraj pozabljeni.« Tako jih, kot dodaja, tudi na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Kočevski Reki decembra lani, ki jo je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ni bilo. »Niso nas povabili, a tudi če bi nas, ne bi šli,« so ji povedali. Zakaj ne, pa je na prireditvi ugotovila tudi sama. Ko je kot po navadi prireditev snemala, je skozi objektov kamere opazila, da je slika 1. postroja Slovenske vojske na panoju malo temnejša kot prejšnja leta. Ko jo je pogledala s prostim očesom, pa skoraj ni mogla verjeti. »Na kapah ni bilo zvezd, bile so izbrisane,« pravi. Takrat je tudi počasi začela verjeti v to, kar so ji govorili mnogi, ko se je čudila, zakaj naročniki slike nočejo kupiti. »Govorili so mi, da jih motijo zvezde,« pravi.
Vsi bi jo imeli zastonj
»Uradno« so ji naročniki slike, ko jo je leta 2009 naredila, rekli, da ni pravi čas za odkup, da ni denarja. V resnici pa so, kot je prepričana Lužarjeva, pričakovali, da jim jo bo podarila. Vendar pa samo »za sol«, kot je to storila že leta 2007, ko je privolila v plačilo 300 evrov za portret brigadirja Toneta Krkoviča, ki ga je narisala na proslavi v Kočevski Reki prav tako po naročilu skupaj z risbo s proslave, slike ni hotela dati. Zato je dolgo mislila, da je to razlog, da naročniki slike nočejo plačati. Ponudbo za odkup je v teh letih poslala že na različne naslove: tudi takratnemu predsedniku Türku, nekdanjemu kočevskemu županu, zdaj ministru za obrambo Janku Vebru, pa vojaškemu muzeju in ministrstvu za obrambo. Pri tem je ponudbi poleg opisa slike priložila tudi potek nastanka slike in celotno zgodbo.
Na njeno ponudbo so se nekateri odzvali, tako denimo Lojze Peterle, ki si je prišel že narejeno sliko osebno ogledat, kot predsednik Türk in tudi Veber, ki naj bi ji rekel, da jo bo enkrat odkupil, nekateri pa se sploh niso odzvali. Med temi je bil tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki mu je ponudila, da bi sliko predstavili v javnosti. »Kot človeka me to boli, kot slikarka pa to občutim kot nespoštovanje do mene kot slikarke in kot omalovaževanje umetnosti in kulture na splošno,« pravi.
