Spomnimo na prve izjave ministra Petra Gašperšiča, ki so razburile Slovenijo, da drugega tira železnice še ne potrebujemo. Zdaj se zdi, da so se zadeve začele nekoliko premikati, a žal brez jasne vizije in cilja, kaj točno želimo.
50 milijonov evrov bo stal kilometer železniškega tira.
1,4 milijarde evrov je vrednost celotnega projekta drugi tir.
400 milijonov evrov bi stal drugi tir po oceni inštituta China Railway Shanghai
Končno je trasa drugega tira umeščena v prostor, a je že ta zastarela. Dvotirne železnice so namreč tisto, kar bi potrebovali in kar gradijo po svetu. Enotirne železnice, kakršno načrtujemo mi, so bile preteklost že konec prejšnjega stoletja. A ne za nas. Ni pa le enotirna železnica tisto, kar je moteče, takšni so tudi bajni zneski, ki jih naši politiki načrtujejo vreči v brezno, imenovano drugi tir. Ta bo dolg 27 kilometrov, od katerih bodo tuneli skupaj zajeli kar 20 kilometrov. Kot prvi tir bomo še naprej uporabljali zdajšnjo železniško progo, ki pa je žal že močno zastarela in speljana tako, da je maksimalna hitrost, ki jo vlak lahko doseže na njej, le 27 kilometrov na uro. Pri tem, ko sodobnejše železnice po drugih državah omogočajo vožnjo s hitrostjo 200 kilometrov na uro in več, so naše razmere torej absurdne. Seveda je pri tem pričakovanje, da bodo odslej tovor iz Luke Koper in proti njej vozili z vlaki, skorajda otročje.
Projekt drugi tir je le začel počasi napredovati, a kaj ko je poln absurdov in nejasnosti, tudi pri ceni.
Kot otroci pa, povsem brez kančka odgovornosti, so tudi naši politiki, ki odločajo, koliko denarja bomo namenili za drugi tir, in ali ter kakšno vrsto partnerstva bomo izbrali. Cena izgradnje drugega tira je zdaj ocenjena na slabih 1,4 milijarde evrov, in to, pozor, brez davka na dodano vrednost. Seveda nam ni treba biti poseben poznavalec, da lahko vidimo, da je takšen znesek za samo 27 kilometrov železniškega tira močno pretiran. Ob tem se postavlja povsem legitimno vprašanje, ali politični veljaki testirajo, koliko smo pripravljeni Slovenci požreti. Po vseh milijardah, vrženih v banke, in po milijardni katastrofi v TEŠ 6 zdaj še ta milijardna bomba. In ker gre za tako bajne zneske, da bi se le redkokateri investitor sploh odločil za partnerstvo, je tukaj še rezervni načrt. Prodaja ali vsaj delna prodaja Luke Koper tistemu, ki bi se za to odločil. Drugi tir smo sicer prijavili na evropski razpis za pridobitev evropskih sredstev. In tukaj pride še do enega absurda. Prvič v zgodovini bi država združila nezdružljivo: 1,4 milijarde bo pokrila država s pomočjo evropskega denarja, preostanek pa z javno-zasebnim partnerstvom.
Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo
Včeraj smo se o drugem tiru pogovarjali tudi s koprskim županom Borisom Popovičem in GašparjemGašparjem Mišičem. Zaupala sta nam, da sta decembra leta 2013 obiskala kitajski Šanghaj, natančneje podjetje Shanghai railway construction corporation, kamor sta dostavila vso projektno dokumentacijo za izgradnjo 27 kilometrov drugega tira. Njihov inštitut je vso dokumentacijo proučil in, tako pravita, za izgradnjo dvotirne železnice na omenjeni trasi izračunal le 400 milijonov evrov. Ob tem se pojavi vprašanje, kam bo torej romala tista milijarda evrov, ki se pri primerjavi teh dveh cen ne ujema. V pogovoru pa sta izpostavila še eno vprašanje: zakaj so izbrali ravno to traso, ki je zaradi vseh tunelov in viaduktov precej otežena za gradnjo in ne raje ravne linije vse do Postojne? Ta bi omogočila tudi večje hitrosti vlakov.