4,99 milijarde evrov slabih kreditov je bilo prenesenih na DUTB.
21.500 evrov bruto mesečno zasluži izvršni direktor DUTB.
530 deležev družb upravljajo na DUTB.
1,55 milijarde evrov je leta 2014 za pokritje luknje v NLB namenila država.
Podjetja v državni lasti so bila in so še rakrana slovenske politike. Nobena politična garnitura se namreč ne more upreti političnemu kadrovanju po načelu: ni važno, koliko je sposoben, važno, da je naš. S to politiko pa se podjetjem in slovenskemu gospodarstvu že leta dela milijonska škoda.
Del slabih kreditov, ki so si jih pridelali v slovenskih bankah, se je tako že v preteklih mesecih prenesel na slabo banko DUTB, ki jo vodi Šved Torbjörn Månsson. Nobena skrivnosti ni, da vlada pripravlja celovit paket sprememb, ki se bodo nanašale na delovanje slovenske slabe banke. Po nekaterih informacijah naj bi bile spremembe pripravljene do marca, vključevale pa naj bi tudi funkcijo glavnega izvršnega direktorja. To naj bi postal Marko Simoneti, izredni profesor na ljubljanski pravni fakulteti, ki je sicer bolj znan kot nekdanji direktor ljubljanske borze in nekdanji prvi nadzornik NLB – iz časa, ko je upravo banke vodil Jašovič. Simoneti je sicer glasen podpornik privatizacije, med drugim je eden od podpisnikov peticije za privatizacijo in spada v krog ekonomistov, ki so blizu finančnemu ministru Dušanu Mramorju.
Po zdaj veljavnem zakonu o ukrepih za stabilnost bank, ki med drugim ureja delovanje DUTB, lahko vlada v slabi banki kadruje le neizvršne direktorje (ti so štirje), slednji pa nato odločijo o izvršnih direktorjih (ti so trije). Preostali neizvršni direktorji naj bi kljub prihodu Marka Simonetija svoje mesto v banki obdržali, se jim pa obeta znižanje plač. O tem se bo ministrstvo z vodilnimi v banki, ki na mesec zaslužijo 21.500 evrov bruto, začelo pogajati v kratkem. Na ministrstvu sicer poudarjajo, da bo o potencialnih kadrovskih menjavah in spremembah zakonodaje, ki ureja delovanje slabe banke, javnost pravočasno obveščena.
A to še ni vse. Vplivni posamezniki se namreč po naših informacijah znova vneto zavzemajo za zamenjavo predsednika uprave Nove Ljubljanske banke Janka Medje. V prvi vrsti naj bi se za odhod Medje s čela največje državne banke zavzemala trojica »pomembnežev«: sedanji predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik, predsednik uprave Save Kranj Matej Narat ter član uprave Gorenja Peter Groznik. A to še ni vse, zamenjavo Medje obenem neuradno podpirajo vidni člani vladne koalicije in sam finančni minister Dušan Mramor.
Toda zadnjo besedo ima predsednik vlade Miro Cerar. Njegova neodločnost je bila po pisanja portala Požareport pred meseci že kriva, da nova politična garnitura po prihodu na oblast ni zamenjala Medje, ki je vse od tedaj v nemilosti politike. A če ostaja odprto vprašanje, ali in kdaj se bo zamenjava resnično zgodila, je bolj kot ne že »uradno«, kdo naj bi Medjo zamenjal. To naj bi bil David Benedek, ki je pred leti že bil član uprave NLB, in to v času, ko je banko vodil Božo Jašovič.
Vendar se Medja od dobro plačanega stolčka predsednika uprave NLB ne misli kar tako posloviti. Na roko mu med drugim gredo evropske direktive in obljube slovenske politike, da se ne bodo vmešavali v kadrovske zadeve državnih bank, ki so v procesu privatizacije. Ravno morebitno grožnjo Janka Medje s prijavo politikov Evropski komisiji bi ga po nekaterih informacijah lahko obdržali na mestu predsednika uprave NLB.
Karkoli se bo iz te »vojne« izcimilo, vsekakor ne bo v korist slovenskih davkoplačevalcev. Kadrovske igrice politike so namreč v preteklosti povzročile več škode kot koristi. In to škodo davkoplačevalci plačujejo še danes.
