Ponosno pove, da je Rominja in da izhaja iz romskega naselja Drnovo. Nataša predstavlja svetel zgled Romom, da se da živeti drugače: se izšolati, priti do poklica, dela in tudi svoje družine – ko je čas za to, torej ne prezgodaj. Zaposlena je na Uradu za narodnosti RS in mamica treh otrok. Prepričana je, da bi ključno vlogo morali odigrati starši, ki bi morali svoje otroke redno pošiljati v šolo, saj brez izobrazbe Romi ne bodo imeli drugačne prihodnosti. Pozna več primerov, ko so se Rominje poročile z enajstimi leti in potem seveda tudi kmalu rodile, v večini primerov pa prvič postanejo mamice pri 15 letih, kar je tudi mnogo prezgodaj.
Za tako zgodnje starševstvo je kriva slaba izobraženost in tudi nepoznavanje spolne vzgoje. »Kot spoznavam na delavnicah za Rome, ne vedo skoraj nič ne o odraščanju, ne o spolnosti, ne o kontracepciji. Na tem področju bi morale veliko narediti pristojne institucije in mlade Rome ozaveščati že v nižjih razredih osnovne šole, da bi se kaj spremenilo,« meni Nataša.
A spolni odnosi z mladoletnicami, če so stare manj kot 15 let, so zakonsko prepovedani. Gre torej za sum kaznivega dejanja spolne nedotakljivosti oz. spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, kar je pregonljivo že po uradni dolžnosti. Polde Jevšek s Centra za socialno delo Novo mesto pravi, da take primere takoj javijo kriminalistični policiji, in ta mora potem ustrezno ukrepati. To je potrdila Alenka Drenik s Policijske uprave Novo mesto, ki je dejala, da tožilstvo tudi z dodatnimi preveritvami ugotavlja, ali gre za znake kaznivega dejanja in ali je primer zrel za sodišče.
Sicer na policiji ne vodijo podatkov o etnični pripadnosti posameznikov in povsem enako obravnavajo vsako žrtev oziroma storilca kaznivega dejanja ali prekrška, a kot pravijo, spolni odnos z mladoletnico ni protipravno dejanje, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti. Tako v praksi v glavnem ni nobenih sankcij, saj ne gre za prisilo. Romi pa zgodnjo poroko jemljejo kot normalno. Rominje, ki rodijo stare 15 let in več, dobijo delno opravilno sposobnost za otroka, če so stare manj, pa po navadi skrbništvo za otroka dobi babica.
Številčnost romskih družin pa je zelo preprosto razložiti. Da imajo Romi veliko otrok, je čista ekonomska logika oz. njihov način preživetja. Več otrok, več denarja. Največ družin npr. s štirimi otroki prejema okrog tisoč evrov denarne socialne pomoči in otroških dodatkov skupaj. Desetčlanska družina pa denimo dobi za otroške dodatke in denarno socialno pomoč skupaj blizu dva tisoč evrov mesečno. Ob tem ima brezplačno osnovno zdravstveno in dodatno zdravstveno zavarovanje za vse člane družine, otroci pa imajo v vrtcu oz. v šoli subvencionirano malico in kosilo.
A denar največkrat ne gre za romske otroke, pogosto vseeno živijo ubogo. Denar potrošijo za nepotrebne stvari. Delavci centra za socialno delo sicer pravijo, da na terenu kontrolirajo porabo denarja in ustrezno ukrepajo, a verjetno bi morali biti pri tem še bolj pozorni in dosledni. Pa tudi druge ustanove, ki se ukvarjajo z Romi, bi morale biti doslednejše in neodgovornosti Romov ne bi smele opravičevati z njihovo kulturo in navadami. Ne nazadnje ne gre pozabiti, da gre pri tako hitri rasti števila romskega prebivalstva za »biološko tempirano bombo«, in če ne bomo kot družba nič ukrenili, bodo težave z Romi res neobvladljiv.
