Na Primorskem spet vre. Če so pred lanskimi volitvami temperature vrelišča občutili v obalnih odborih Socialnih demokratov, je ogenj tokrat prepire zanetil znotraj vladne SMC. Sprememb si želijo predvsem v koprski SMC, v kateri je krov zapustilo kar nekaj članov stranke. Po neuradnih podatkih naj bi se članstvo v tem odboru znižalo za nekaj več kot šestdeset članov, in sicer s 146 na 81. Med tistimi, ki so v bili koprskem odboru najmočnejše parlamentarne in vladne stranke v preteklosti med vidnejšimi predstavniki, a so kljub temu odšli, je tudi strankin kandidat za koprskega župana Aleš Bržan.
Kot je dejal pred dnevi, je iz stranke izstopil, ker so se v lokalnem odboru stranke začele dogajati stvari, s katerimi se ni strinjal in ki so ogrožale transparentnost delovanja stranke. A ker so ga številni člani stranke po odstopu prepričevali, naj se ne preda, je želel preklicati odstopno izjavo. Ker to ni bilo mogoče, je v ljubljansko centralo stranke poslal novo pristopno izjavo. Zdaj se z njegovim članstvom ukvarja izvršni odbor SMC, ki se že več kot mesec dni odloča, ali bo Bržan še naprej lahko jadral z njimi.
V SMC tovrstne težave, povezane z izstopi in menjavanjem članstva, povezujejo s porodnimi težavama, kot jih je poimenovala Lilijana Kozlovič, poslanka SMC iz Kopra. Po njeni oceni gre pri čiščenju seznama članov tudi za neplačane članarine. Kozlovičeva ob tem težko ugiba, ali je šlo pri prvotnem včlanjevanju v SMC za osebne interese, kot namigujejo nekateri.
To pa niso edine težave, ki jih ima trenutno SMC, saj je Miro Cerar ob odprtju poslanskih pisarn v Kopru dejal, da je bil s težavami lokalnega odbora seznanjen že v preteklosti. Predsednik stranke pa vseeno umirja zadevo, češ da so tovrstne težave samo posledica tega, da so mlada stranka, ki se na lokalnem nivoju šele postavlja na noge, in zaradi tega prihaja do konfliktov, ki pa so nekaj povsem normalnega. Poudaril je, kot je zanj običajno, da te konflikte razrešujejo na demokratičen način ter v smeri vrednot in programa, ki ga zagovarjajo.
Ob tem ne smemo pozabiti, da se trenja v koprskem odboru SMC dogajajo že vse od ustanovitve stranke. Začelo se je pred meseci, ko je v stranko vstopila zloglasna notarka Polka Boškovič in takoj želela postati njena predsednica, a se je članstvo uprlo. Stranka, katere člani so bili zbrani z vseh vetrov, se ni morala dogovoriti niti za županskega kandidata, kar je nato po dolgih »bojih« postal ravno Bržan, predsednica lokalnega odbora pa je postala Darija Krkoč, ki pa je le nekaj tednov za tem napovedala svoj umik.
Člani stranke so glasovali o novem predsedniku, največ glasov pa namenili Igorju Novelu, a je ljubljanska centrala za predsednico mestnega odbora imenovala poslanko Lilijano Kozlovič. Mnogi v stranki so nad to potezo razočarani, saj so prepričani, da je pri vsem šlo le za osebne interese, kar pa Kozlovičeva kategorično zanika. Dejstvo je, da SMC nima le porodnih težav, ampak predvsem težave v notranji komunikaciji in jasni strategiji stranke, ki je ni na spregled.
Imajo pa zato po neuradnih informacijah na Primorskem nekaj večjih težav v SDS. Pred dnevi je namreč v javnost prišla informacija, da kriminalisti s področja Policijske uprave Nova Gorica opravljajo hišne preiskave, povezane s sumom, da je politična stranka ponarejala podpise v podporo referendumu. Na policijski postaji sicer za javnost niso povedali kaj dosti, a so kljub temu potrdili, da »kriminalistična policija na podlagi odredbe sodišča opravlja hišno preiskavo na območju PU Nova Gorica z namenom pridobitve in zavarovanja dokumentacije v zvezi s sumi kaznivih dejanj«.
Glede na to, da je bil lansko leto edini referendum tisti, na katerem smo zavrnili novelo zakona o arhivih, je torej na podlagi neuradnih informacij dokaj lahko sklepati, kaj naj bi kriminalisti preiskovali. Da gre za referendum s prvopodpisano Evo Irgl, priča tudi dejstvo, da je pobudo za referendum vložilo skoraj deset tisoč državljank in državljanov, torej bi do kakšnih anomalij vendarle lahko prišlo.
A vendarle je možnost, da bi prišlo do ponarejanja podpisov, izredno majhna. Zakon namreč določa, da mora biti štirideset tisoč podpisov za podporo referendumu zbranih na posebnih obrazcih, poleg tega pa seznam podpisnikov vodijo upravne enote. In zakaj je sploh nastal sum ponarejanja referendumskih podpisov? Nekateri državljani naj bi na dom prejeli pismo stranke SDS, s katerim so se jim zahvalili za podpis, čeprav tega niso prispevali.
Po poročanju nekaterih medijev o preiskavi ne vedo ničesar niti lokalni predsedniki odborov stranke. Mi smo izjavo pridobiti od centrale stranke SDS, kjer so zapisali, da so za preiskavo izvedeli iz medijev in zato ne vedo, ali gre dejansko za sume, povezane z zbiranjem podpisov za začetek referendumskega postopka o noveli zakona o arhivih.
Opozorili so na pomanjkljiv zakon, ki v postopku zbiranja podpisov pobudniku ne omogoča, da bi preveril, ali se je neka oseba podpisala s svojim imenom in priimkom. Niso pa podali odgovora na vprašanje, ali so podpisnikom pod zahtevo za referendum res pošiljali zahvalna pisma. Za komentar preiskave smo zaprosili tudi prvopodpisano na spornem seznamu podpisnikov za referendum Evo Irgl, a za nas ni bila dosegljiva.
Se je pa na družbenem omrežju Twitter primera domnevnih ponarejenih podpisov na kratko dotaknil predsednik SDS Janez Janša, ki je v svojem slogu zapisal, da jih lahko podtakne kdorkoli, in pozornost poskušal odvrniti z vprašanjem, koliko hišnih preiskav so že naredili zaradi milijardne bančne luknje. Ne glede na to pa se verjetno Janez Janša strinja, da ponarejanje podpisov, če je do tega res prišlo, ni ravno čedno dejanje.