Letošnja bitka za uvrstitev na jubilejno, 60. Pesem Evrovizije, bo 28. februarja, na njej pa se bodo poleg Jane pomerili še: Alya in Neno Belan, Clemens, skupina I.C.E, Maraaya, Martina Majerle, Rudi Bučar in Tim Kores - Kori iz skupine In & Out. Dva superfinalista bo določila strokovna komisija, gledalci pa bodo nato s telefonskim glasovanjem med njima izbrali zmagovalca.
Jano smo zmotili med študijem v Španiji, da bi nam zaupala občutke in pomisleke o še enem tekmovanju, na katerem pa se bo pomerila s profesionalci. Ti se je menda že kar malce bojijo, saj so videli, česa je sposobna.
»Zmaga na Talentih je pripomogla k temu, da imam spet nasmeh na obrazu in neomajno srčno moč, s katero bi lahko premikala gore. Imam zelo pester urnik in precej težko bo uskladiti vse obveznosti ter blesteti na vseh področjih. Dolgo sem si želela, da bi bila zakopana v delo, ki ga ljubim,« pojasnjuje nove okoliščine. Sicer pa je tudi ona ena tistih, ki so že od malega sanjarili, da bi nekoč stali na največjem evropskem odru in ponosno zastopali svojo državo.
»Spominjam se, kako sem zagrabila dezodorant in se pretvarjala, da je mikrofon, ter svojim staršem kar na zadnjem sedežu avta uprizorila pravi šov. Pri sedmih letih sem odkrila klavir in ob njem izgubila strah pred odrom. Pravzaprav sem spoznala, da se na njem počutim najbolj domače,« prizna in poudari, da se konkurence na Emi ne boji.
»Vsak je po svoje poseben in vsi se trudimo biti najboljši. Le od mene je odvisno, ali bom z nastopom prepričala občinstvo in ali me bodo začutili. Dejstvo je, da za oder in glasbo dobesedno živim, diham, jem, pijem, ljubim,« je iskrena Jana, ki sta se ji v evrovizijski spomin vtisnili predvsem dve skladbi – Waterloo in Euphoria.
S statusom favoritinje se ne obremenjuje, ne bi pa imela nič proti, če se ponovi zgodba z Majo Kevc.
Spomnimo, da je ta najprej osupnila Slovenijo z nastopom na Talentih, naslednje leto pa prepričljivo slavila še na EMI.