Po besedah strokovnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Sergeja Hojkerja je treba paliativno oskrbo v UKC izboljšati, zato bodo ustanovili novi paliativni oddelek. S tem bodo po njegovih besedah lahko v večji meri pripomogli k olajšanju obravnave zelo bolnih bolnikov in lajšanju njihovih bolečin.
Paliativna oskrba se po besedah zdravnice z UKC Majde Benedik Dolničar začne, ko zdravniki prepoznajo, da je bolnik neozdravljivo bolan, in jo izvajajo pred smrtjo, pa tudi potem, ko se nudi podpora svojcem pri žalovanju. Predvsem pa se paliativna oskrba prilagaja potrebam, željam bolnika in svojcev, je na četrtkovi novinarski konferenci UKC pojasnila Benedik Dolničarjeva.
Nikoli pa paliativna oskrba ne "skrajšuje življenja oz. povzroča, da bi smrt nastopila prezgodaj". Smrt pa se z medicinskimi ukrepi po njenih besedah ne sme odlašati takrat, ko se prepozna, da so vsi ti nadaljnji ukrepi samo breme bolniku. Dobra paliativna oskrba pomeni, da bolnik ne trpi, je dodala.
Poleg tega bodo na UKC po Hojkerjevih besedah preverili in uskladili smernice s prenovljenimi smernicami Komisije RS za medicinsko etiko, ki je v torek sprejela strokovna priporočila za zdravljenje v intenzivni medicini. Priporočila določajo, da ko nadaljnje zdravljenje pri umirajočem ni več v dobro bolnika oz. več nima smisla, se lahko začnejo postopki za prenehanje zdravljenja.
Tudi strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek predlaga spremembe. "Verjetno bo treba premisliti nekatere postopke, da ne funkcioniramo kot neka rigidna hierarhična struktura, ampak na določeni točki podrejeni lahko razmišljajo s svojo glavo," je dejal v četrtek ob predstavitvi poročila komisije, ki je opravila nadzor nad ravnanjem Radana.
Iz poročila o nadzoru je namreč razvidno, da je medicinska sestra, ki jo je Radan zadolžil, naj bolniku namesti infuzijo kalijevega klorida, zdravnika dvakrat povprašala, ali resnično misli na kalijev klorid. Ta namreč ob diagnozi, kot jo je je imel bolnik, povzroči zastoj srca.
