Sodišče je za eno leto zamrznilo vse druge postopke deviznih varčevalcev zoper Slovenijo pred sodiščem - gre za 1850 tožb skupno 8000 varčevalcev - ki pa jih lahko odmrzne, če Slovenija sodbe ne bi spoštovala.
Svet Evrope se bo z načrtom seznanil in se po potrebi o njegovi vsebini posvetoval z Republiko Slovenijo. Glede na dosedanjo prakso pričakujejo, da bo akcijski načrt javno objavil predvidoma v tednu dni.
Namen akcijskega načrta je Svetu Evrope predstaviti, kje se Slovenija v procesu implementacije sodbe nahaja. Načrt navaja ozadje primera in nekaj dejstev, ki vplivajo na implementacijo sodbe, pojasnjuje nekatere takratne okoliščine in vsebuje izzive, s katerimi se Slovenija sooča pri implementaciji sodbe, posebej glede mehanizma verifikacije zahtevkov in pomanjkanja informacij.
Dokument vsebuje zagotovilo, da Slovenija sodbe sodišča spoštuje in da namerava korektno odpraviti kršitev človekovih pravic varčevalcev. Po sodbi ima Slovenija čas do 16. julija, da predstavi celovit mehanizem izplačil vlog in v tej smeri gredo napori vlade in medresorske delovne skupine, so sporočili z ministrstva.
V zadevi Ališić in drugi zoper države naslednice SFRJ je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice 16. julija lani razsodil o pritožbi treh varčevalcev, ki so leta 2005 vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. V končni pilotni sodbi je sodišče odločilo, da sta Slovenija in Srbija tožnikom kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Sodišče v sodbi Sloveniji med drugim nalaga, da mora v enem letu in pod nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi spremembami, da bodo lahko pritožniki in vsi drugi, ki so v enakem položaju, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji, kot tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.
