Komisija ob odločitvi o začetku preiskave izraža "predhodno mnenje", da davčna odločba Luksemburga in Amazona, izdana 5. novembra 2003, pomeni državno pomoč. "Komisija na tej točki dvomi, da je ta odločba skladna z notranjim trgom," piše v oktobrskem dokumentu, ki ga je komisija danes razkrila javnosti.
Dvom o skladnosti določene prakse ali dogovora z evropskimi pravili je običajno razlog, s katerim Evropska komisija utemelji sprožitev preiskave v sklopu zakonodaje o varstvu konkurence. Če presodi, da gre za nedovoljeno državno pomoč in za izkrivljanje konkurence, jo mora podjetje vrniti.
Tudi dokument o odločitvi za začetek preiskave davčnih dogovorov ameriške verige kavarn Starbucks z Nizozemsko vključuje podobne utemeljitve. Preiskavo je komisija Joseja Manuela Barrosa sprožila junija lani, dokument s podrobnostmi pa je objavila Junckerjeva komisija novembra po izbruhu luksemburške davčne afere LuxLeaks.
Juncker sicer zatrjuje, da ni bil osebno vpleten v dogovore luksemburških oblasti z multinacionalkami, poudarja, da je ureditev spornih davčnih odločb zakonita in ne obstaja le v Luksemburgu, ampak v 23 članicah unije, ter obljublja, da bo odločen boj proti izogibanju davkom prednostna naloga njegove komisije v prihodnjih petih letih.
Komisija je junija sprožila tudi preiskavo spornih davčnih dogovorov med ameriškim Applom in Irsko ter italijanskim proizvajalcem avtomobilov Fiatom in Luksemburgom ter vzela pod drobnogled prakse še več drugih držav. Decembra lani je nato Junckerjeva komisija pod pritiskom afere preiskavo spornih davčnih ugodnosti razširila na vse članice.
Gre za prehodne davčne odločbe (v angleščini tax rulings), v katerih davčni organi za določeno podjetje opredelijo, kako bodo izračunavali davek, zlasti ureditev transfernih cen blaga in storitev v poslih med podružnicami iste skupine podjetij, kar vpliva na razporeditev obdavčljivega dobička med podružnice skupine v različnih državah.
Te odločbe v osnovi niso nezakonite, lahko pa pomenijo nedovoljeno državno pomoč, če določenemu podjetju omogočajo selektivno prednost. Na primer, če cene transakcij znotraj skupine niso urejene v skladu s tržnimi pogoji in podjetja prenizko ocenijo obdavčljivi dobiček, je to nepoštena prednost pred podjetji, za katera so davki obračunani s skladu s tržnimi pogoji.
Komisija je oktobrski dokument objavila nekaj dni po tem, ko je Zelenim v Evropskem parlamentu uspelo zbrati dovolj podpisov za zahtevo za oblikovanje parlamentarne preiskovalne komisije o luksemburški davčni aferi LuxLeaks. Parlament je novembra že glasoval o nezaupnici Junckerju zaradi afere, ki jo je Luksemburžan preživel ob opozorilih, da bodo pozorno spremljali njegova dejanja.
