Kot je dejal predsednik zveze Dušan Semolič, je ta trenutek zelo primeren za postopen izvzem dodatkov, saj bo zvišanje minimalne plače letos zaradi nizke inflacije le malenkostno.
Slovenska minimalna plača konec leta 2014: 603 evre neto.
Ključni problem slovenske minimalne plače, ki jo je konec lanskega leta v znesku 789,15 evra bruto oziroma 603 evre neto prejemalo med 45.000 in 50.000 delavci, je njena definicija, je včeraj ponovila izvršna sekretarka v ZSSS Andreja Poje. V minimalno plačo se namreč vštevajo vsi dodatki razen nadur: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo in dodatek za delovno uspešnost. »Problem te definicije je, da vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek ne glede na to, ali opravljajo delo v treh ali štirih izmenah, ali opravljajo nočno delo, nedeljsko delo, ali imajo več let delovne dobe,« pravi Andreja Poje. To kot krivično občutijo v več dejavnostih.
Predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Majda Marolt je opozorila na dejavnost varovanje. Ne glede na to, da se zasebno varovanje opravlja 24 ur na dan, sedem dni na teden in da je tu največ kršitev delovne zakonodaje, hkrati pa visoki dobički, 30 odstotkov osebja prejema minimalno plačo. »Varnostniki so zato vse bolj obremenjeni s posojili, izvršbami, dokaz za njihove vse večje stiske pa je naraščajoče število prošenj za finančno pomoč, ki prihajajo na sindikat,« je zaključila.
