Kakšen kruh bomo jedli, je vedno večje vprašanje. V nekaj mesecih bosta namreč dve največje slovenski pekarni, Žito in Pekarna Grosuplje, dobili novega lastnika. In kaj lahko se zgodi, da bodo slovensko trgovsko in zdaj še pekarsko industrijo obvladovali Hrvatje. Tako bodo o tem, kaj bomo jedli, odločali tujci, ki vse bolj obvladujejo slovenski trg.
Časi, ko so slovenska podjetja igrala ključno vlogo na trgih nekdanje skupne države, bodo tako le še spomin.
Mercator, ki ga je poleti kupil hrvaški Agrokor, namreč prodaja vse svoje hčerinske družbe, ki niso povezane s trgovsko dejavnostjo, med njimi najbolj izstopa Pekarna Grosuplje. Prodajni postopek naj bi bil sklenjen v nekaj mesecih. Splošno znano je, da se za hišno pekarno Mercatorja zanima Žito, ki pa je prav tako v postopku prodaje.
A po naših informacijah naj bi za Pekarno Grosuplje najvišjo neobvezujočo ponudbo oddala družba Čakovački mlini iz Čakovca. Eden od večjih hrvaških pekov ima okoli 200 zaposlenih in nekaj pekarn v Medžimurju ter v okolici Reke in na kvarnerskih otokih. Povprašali smo jih, ali se zanimajo za nakup katere izmed slovenskih pekarn, a do zaključka redakcije odgovora nismo dobili.
Iz dneva v dan pa postaja vse bolj zanimiva prodaja Žita, ki velja za enega največjih proizvajalcev živil v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Njegove blagovne znamke so prepoznavne po celotni nekdanji skupni državi. Tako niti ne preseneča velika želja tujih kupcev po Žitu. Prednjačijo pa ponovno hrvaška podjetja. Eden od največjih interesentov je hrvaška Podravka, ki je poleg podjetja Franck pred časom že oddala nezavezujočo ponudbo za Žito, a za razliko od Francka, ki bi v lastniško strukturo Žita vstopil skupaj s partnerji, bi Podravka slovenskega peka prevzela samostojno, so pred časom že pisali hrvaški mediji.
Pri tem ne smemo pozabiti, da se Žito aktivno poteguje za nakup Pekarne Grosuplje, s čimer si želi okrepiti svojo moč na slovenskem tržišču, obenem pa se na vse pretege trudi, da bi Žito razvijali samostojno. A konzorcij prodajalcev na čelu s SDH vztraja pri prodaji družbe.
Kot nam je zaupal naš vir, naj bi nekateri lastniki predsedniku uprave Žita Janezu Bojcu svetovali, naj se poveže z družbo Don Don. Ta slovenska družba ima namreč po zadnjih podatkih vodilni položaj na srbskem tržišču. »Če bi se družbi povezali, bi lahko Žito in Don Don skupaj kupila katerega izmed hrvaških pekov, in nastala bi močna slovenska pekovska skupina,« je prepričan naš vir. Bojc naj bi pri tem, po trditvah našega vira, oko vrgel na hrvaškega pekovskega velikana, družbo Mlinar, ki je v lasti Mateja Škoje, ki je sicer dober prijatelj lastnika Agrokorja Ivice Todorića.
Če bodo na koncu dve največji slovenski pekovski družbi prevzela hrvaška podjetja, bo čas, ko so slovenska podjetja kraljevala na trgih nekdanje skupne države, dokončno zgodovina.
»Je pa tudi res, da se je v preteklosti Don Don zanimal in se še zanima za nakup Pekarne Grosuplje ali Žita, odvisno, katera prodaja bo tekla hitreje. Kot je meni znano, ima družba že zagotovljenih 30 milijonov evrov za dokapitalizacijo, s pomočjo katere bi lahko financirala nakup Žita ali Pekarne Grosuplje. Preostanek denarja pa bi dobili s krediti,« nam je še zatrdil naš vir, ki je sicer dobro seznanjen s prodajo obeh naših največjih pekarn.
Zanimivo je tudi, da naj bi bila družba Erste, ki v imenu SDH-ja vodi prodajo Žita, nezadovoljna z zamudo v procesu prodaje in od uprave želi več podatkov za kupce in tesnejše sodelovanje vodstva. O odnosu, ki ga imata Erste in uprave Žita, smo povprašali tudi obe vpleteni stranki. Iz Žita do zaključka redakcije odgovora nismo dobili, iz družbe Erste pa so nam sporočili, da na naša vprašanja ne morejo odgovoriti.