»Temenica je popolnoma neizkoriščena,« nam je pripovedoval predstavnik iniciative Gregor Kaplan. »Priložnost sta ribogojništvo in gojenje rakov. Imamo tudi ogromne poplavne površine. Ko je padavin veliko, bi lahko vodo nekako zadržali in jo uporabili za namakanje in ribnike, ki bi bili pozimi, ko voda zamrzne, tudi drsališče,« je nadaljeval Kaplan. »Ne nazadnje lahko reka Temenica skozi obnovo mlinov ponudi tudi možnost gradnje malih hidroelektrarn, a očitno za to v naši dolini za enkrat še ni posluha, kajti popolnoma vseeno je, ali se vrti nizko kolo ali električna turbina,« še meni.
Na tokratni četrti okrogli mizi, ki so jo pripravili v Trebnjem, so sicer predstavili letošnje aktivnosti CIRT-a, med katerimi so izpostavili čistilne akcije na Temenici od Zidanega Mosta in vse do Ponikev. Pri čiščenju so se osredotočili tudi na urejanje nekdanjega trebanjskega bazena oziroma kopališča. Zadnji dve leti namreč na zadnji šolski dan pripravljajo tako imenovano otvoritev kopalne sezone, ki je po besedah Kaplana dobro obiskana. »Tudi letos smo imeli na tem območju kljub slabemu vremenu več kot sto kopalcev, obisk je povečan zlasti med prireditvijo ŠVIC,« pojasnjuje.
Z oživljanjem kopališča bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. »Izpostaviti pa moram, da smo občini predlagali, da vodo na tem območju preda v analizo. Na žalost več kot porogljivega posmeha nismo prejeli v povratno informacijo,« je kritičen Kaplan.
V civilni iniciativi si ob tem prizadevajo tudi za preprečevanje nedovoljenih izpustov v Temenico, ki naj bi jih bilo na območju trebanjske občine kar 17. »Veliko upov polagamo v občinski inšpektorat, da bi našli sodelovanje in zadevo uredili v najkrajšem možnem času,« pojasnjuje Kaplan, ki o konkretnih kršiteljih še ne želi govoriti, saj, kot pravi, pogovori v tej smeri že potekajo.
Velik problem, ki ga izpostavljajo v CIRT-u, je tudi gnojnica, ki jo polivajo ob Temenici, čemur so letos že namenili eno od okroglih miz. »Naša ideja je bila, da bi občina sofinancirala aditiv proti neprijetnemu vonju in razgradnji gnojnice, kar je od resornih organov z upoštevanjem določenih omejitev možno, zato je tukaj še prostor za izboljšavo. Na ta način bi namreč preprečili iztekanje gnojnice v vodotok in s tem izboljšali kakovost vode.«
Kot še poudarja Kaplan, si namreč prizadevajo za repopulacijo ribjega fonda, saj je v Temenici življenje že skoraj izginilo. Na Ribiško družino Novo mesto so tako že naslovili omenjeno pobudo, prizadevanje za oživljanje reke ostaja ena od prioritetnih nalog v prihodnjem letu, v akcijo pa si želijo vključiti še predšolsko in šolsko mladino ter koncesionarja za sladkovodni ribolov.
Dobra novica je, da se življenje v Temenico počasi vrača, je bilo slišati na petkovi okrogli mizi, na kateri so predstavniki CIRT-a med drugim še zagotovili, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali z ozaveščanjem o pomenu vode in odnosu do okolja. Ob tem je Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma predstavil še razpis pridobivanja sredstev za obnovo jezov in krajinskega parka, Barbara Turk iz novomeškega centra biotehnike in turizma pa je spregovorila o pomenu voda. Da trebanjska reka nudi številne priložnosti, dokazuje tudi Lidija Jarc, ki je v petek predstavila pobudo za ureditev sprehajalne poti, ki jo je pripravila skupaj z možem.
