Vlada nad veriženje podjetij, zaradi katerega delavci ostajajo brez plač in upanja, da bi ta lahko izterjali.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je kot vodja vladnega odbora za gospodarstvo spomnil, da so v Sloveniji že od lani v veljavi tako imenovane virtualne davčne blagajne, ki vsebujejo program, katerega cilj je onemogočiti brisanje računov, a niso neposredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS.
Prav to je novost, ki jo bodo prinesle tako imenovanega prave davčne blagajne. Prenos v realnem času pa ne bo pomenil prenašanja in skladiščenja kot v nekaterih drugih državah, ampak »aktivno upravljanje teh podatkov«, je pojasnil Židan. Vključeni bodo namreč posebni lovilni programi, ki bodo sledili morebitnim odstopanjem. Ta bodo nato podvržena posebnemu davčnemu nadzoru, je pristavil.
Nove davčne blagajne bodo morali imeti vsi prodajalci materiala in storitev, izjema bodo posamezniki, ki račune izdajajo dvakrat ali trikrat na leto ali so z njimi sicer povezane kakšne posebnosti. »Generalna odločitev je, da izjem ne bo oziroma jih bo čim manj,« je izpostavil Židan.
Vlada se je strinjala tudi s spremembami zakona o gospodarskih družbah, ki bi odpravile zlorabe pri veriženju podjetij, je povedal. »Posameznik lahko namreč zdaj ustanovi tudi na desetine, stotine podjetij z enkratnim vložkom 7500 evrov, ta vložek pa se nato prek posojilne pogodbe prenaša v naslednje družbe, kar je huda zloraba sistema, ki potem omogoča izmikanje plačila dela delavcem in plačila storitev drugim,« je spomnil.
Vlada želi zato vpeljati omejitve pri ustanavljanju družb. Za to bo potreben realni kapital v višini 7500 evrov. Ustanovitev podjetja bo prepovedana ob pravnomočni odločbi Inšpektorata RS za delo, izdane na podlagi ugotovitev o neizvrševanju finančnih dolžnosti. Uveden bo tudi avtomatski izbris podjetja, in sicer če ne bo imelo poslovodstva, če ne bo imelo delničarjev ali družbenikov in če ne bo imelo odprtega tekočega računa, je nanizal Židan.
Kot je za TV Slovenija pojasnila inšpektorica za delo Nataša Trček: »Ni odgovornih oseb ali pa so te odgovorne osebe velikokrat tujci, ki jih ni mogoče najti. Delodajalci imajo odprte samo poštne predale ali pa tudi poštnega predala na naslovu, kjer naj bi jih našli, ni.«
