Sodeč po raziskavi so bančniki bolj nagnjeni h goljufanju. Ali NLB lahko verjamemo, da ne bo nove dokapitalizacije? Izsledki raziskave, opravljene v neimenovani mednarodni bančni skupini s sedežem v Švici, kažejo, da profesionalna identiteta bančnika vpliva na etičnost njegovih odločitev.
Mediaspeed
Ko posameznika postavimo v vlogo bankirja, se poviša stopnja njegove goljufivosti. Tako kažejo rezultati švicarske raziskave, ki ugotavljajo, da pri bančnikih goljufivost utrjuje njihova profesionalna identiteta, medtem ko identitete drugih testiranih poklicev niso dale primerljivih rezultatov.
Ernest Fehr, raziskovalec Univerze v Zürichu, je kot sovoditelj raziskave pojasnil, da so testirali 128 uslužbencev na vseh upravnih nivojih mednarodne banke in še 80 drugih iz nabora drugih bank. Sodelujoče so razdelili v kontrolno in testno skupino, pri čemer so testni skupini postavljali vprašanja, ki so utrjevala njihovo profesionalno identiteto, kontrolni pa takšna, ki so utrjevala osebno. Sodelujoče so nato prosili, naj desetkrat vržejo kovanec in raziskovalcu sporočijo, kakšen je rezultat, pri čemer ta ni preverjal, ali informacija drži. V primeru, da je padla prava stran kovanca, so bili nagrajeni z bankovcem za 20 ameriških dolarjev, pridobljeni znesek pa so lahko obdržali, če se jim je sreča nasmehnila večkrat kot naključno izbranemu testirancu iz povezane študije.
Luka Tetičkovič
Davkoplačevalci smo NLB dokapitalizirali devetkrat, z največjim zneskom leta 2013.
Rezultati, objavljeni v znanstveni publikaciji Nature, kažejo, da je kontrolna skupina – torej ta, pri kateri niso poudarjali profesionalne samopodobe – navedla 51,6 odstotka zmagovalnih kombinacij, testna pa 58,2 odstotka. Pri tem so goljufali pri 16 odstotkih metov, goljufalo pa je 26 odstotkov testirancev.
Kaj ti podatki pomenijo za Slovenijo? Pretekli teden so se pojavile špekulacije, da bo NLB morda potrebovala novo dokapitalizacijo, saj se delež slabih posojil po lanski ni zmanjšal. Predsednik uprave Nove ljubljanske banke Janko Medja sporoča, da nadaljnje dokapitalizacije ne bodo več potrebne, vsaj v primeru, če se gospodarske razmere ne bodo močno poslabšale.
Po objavi stresnih testov, na katerih sta tako NLB kot NKBM padli, kljub nezaslišano visoki dokapitalizaciji, so se zato pojavili pozivi po menjavi njunih uprav. Medja te pozive odločno zavrača, več, smatra jih kot neupravičen poseg v neodvisno korporativno upravljanje, pri čemer se sklicuje na rezultate svojega dela, ki izkazujejo, da se obseg slabih posojil (vsaj) ni povečal, in zagotavlja, da se bo njihov obseg v prihodnje zmanjševal.
V vsakem primeru se Medji čas izteka. Namreč, v primeru, da svojih obljub ne dostavi, in v primeru, da se država odloči spoštovati direktive Evropske centralne banke, ki dokapitalizacij ne dopuščajo več, je NLB obsojena na propad. Morda se je prav zato odločil v svoj bančni sistem uvesti prakso ovaduštva. Z državnim denarjem v višini 50.000 evrov bo nagrajeval uslužbence, ki bodo razkrili nepravilnosti, ki bi za NLB predstavljale finančno škodo.
»Tiste, ki smo prišli prestrukturirat prej zavožene zgodbe, [se] tlači v isti koš s tistimi, ki so te zgodbe pripeljali tja, kjer so bile pred dvema letoma.« Janko Medja
Samo čas bo torej pokazal, ali Medja, ki je v profesionalnem življenju bankir, v osebnem pa tudi igralec pokra, tokrat ne blefira. Medja špekulacije strokovnjakov zavrača z osebnim zagotovilom in pojasnjuje, da se »tiste, ki smo prišli prestrukturirat prej zavožene zgodbe, tlači v isti koš s tistimi, ki so te zgodbe pripeljali tja, kjer so bile pred dvema letoma«. Opazovalci trenutno lahko le verjamemo njegovi oceni, ali je met kovanca pokazal glavo ali grb, navsezadnje je bila to njegova prva dokapitalizacija, odkar je nastopil funkcijo, z njo pa se je saniralo (tudi) odločitve njegovih predhodnikov.
Luka Tetičkovič
