Med včerajšnjo debato v državnem zboru, ki se je vlekla kar dobrih pet ur, so poslanci SDS poskušali prikazati slovensko sodstvo kot utrdbo pripadnikov bivšega totalitarnega sistema, ki deluje po diktatu stricev iz ozadja. Glavna žrtev: Janez Janša. A ne glede na to, kaj si mislite o prvaku opozicije in njegovi obsodbi, priznati je treba, da smo o alarmantnem stanju v našem sodstvu govorili tudi že pred sago o bivšem predsedniku vlade in finskem denarju.
In poslanec Vinko Gorenak je v svojem govoru včeraj izpostavil nekaj številk, ki nam gotovo ne morejo biti v ponos. Podatki iz leta 2010 kažejo, da imamo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev kar 50 sodnikov, medtem ko jih imajo v Nemčiji le 24, v Avstriji 22, v naši zahodni sosedi Italiji pa le 11. Nič bolje ni pri tožilcih. V Sloveniji imamo na 100.000 prebivalcev 9 tožilcev, v Nemčiji 6,2, v Avstriji 2,6 in v Italiji 3,8 tožilca na 100.000 prebivalcev.
Problematična je tudi količina opravljenega dela, saj v Avstriji posameznemu tožilcu letno dodelijo kar 2821 primerov, v Italiji 1377, v Nemčiji 967, pri nas pa le 519. Po pregledu teh primerov jih tožilci bodisi zavržejo bodisi spišejo obtožni akt. Kot je v govoru navedel Gorenak, naj bi v Sloveniji tožilec v enem letu v povprečju spisal 71 obtožnih aktov, medtem ko jih njihovi kolegi v Avstriji spišejo kar 353, v Italiji 257 ter v Nemčiji 234.
Čeprav je jasno, da sistemov med državami ne moremo primerjati zgolj na podlagi številk, pa so razlike tako velike, da nam ne morejo biti ravno v ponos. Poslanec SDS je v govoru navedel še primerjavo, koliko disciplinskih postopkov je bilo uvedenih zoper sodnike in tožilce pri nas in koliko v Italiji, Nemčiji in Avstriji. Tako naj bi leta 2010 v Italiji zabeležili 68 primerov, ko je bil zoper sodnika uveden disciplinski postopek ali mu izrečena sankcija, v Nemčiji 55, v Avstriji 22, pri nas pa le enega. In res je težko verjeti, da so v državi, ki jo dokazano korupcija preveva na vseh ravneh, prav naši sodniki in tožilci brez vseh hib in napak.
Da stanje v pravosodju ni rožnato, se očitno zaveda tudi pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je v odgovoru na kritike največje opozicijske stranke poudaril, da s stanjem v pravosodju res ne moremo biti zadovoljni, lahko pa smo zadovoljni s trendi, ki se izboljšujejo.
Tako lahko na spletni strani SOSTAT, kjer so objavljeni aktualni podatki o številu nerešenih zadev, ugotovimo, da se sodni zaostanki iz leta v leto zmanjšujejo in so se z 262.914 zadev v letu 2010 že zmanjšali na 175.040 v letu 2013.
Kot je še priznal Klemenčič, ima pravosodje res težave in bi se morali vsi truditi, da se odpravijo, ni pa vse črno-belo. Opozoril je tudi, da v istih dokumentih mednarodnih institucij, ki slovensko pravosodje kritizirajo, obstajajo tudi pozitivna mnenja.
»Ne moremo pa pristati na to, kar je podmena priporočil, da slovenska sodišča pod plaščem totalitarnosti množično kršijo človekove pravice,« opozarja Klemenčič in dodaja, da predlagatelji s tem ustvarjajo »virtualno resničnost«. Poslancem SDS je očital, da sodstvo potiskajo v defenzivo, in bo zato težko priznalo še tiste napake, ki jih res stori.
