Država je že decembra lani izvedla prvi del dokapitalizacije Abanke v višini 348 milijonov evrov, ki jih je takrat vplačala v denarju. Tokratni drugi del dokapitalizacije je država izvedla s stvarnim vložkom v obliki državnih obveznic v višini praktično 243 milijonov evrov. Simboličnih 56,51 evra je dodala še v denarju.
Vlada je potrdila tudi seznam slabih posojil Abanke za prenos na DUTB. Za obveznosti t.i. slabe banke iz obveznic, ki jih bo ta Abanki dala v zameno za prenesene terjatve, pa bo država po današnjem sklepu vlade izdala poroštvo v višini največ 448,6 milijona evrov.
V DUTB, na katero sta premoženje letos spomladi dokončno že prenesli podržavljeni NLB in NKBM, so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zagotovili, da so pripravljeni tudi na prenose slabih terjatev iz tretje podržavljene banke. Dokončani naj bi bili do januarja prihodnje leto.
V skladu z načrtom prestrukturiranja Abanke, ki ga je potrdila Evropska komisija, bodo z nje na DUTB prenesli terjatve v transakcijski vrednosti do 446 milijonov evrov oz. 1,09 milijarde evrov bruto knjigovodske vrednosti.
Evropska komisija je sicer zeleno luč za preostale ukrepe za pomoč Abanki prižgala avgusta. Že decembra lani pa so v Bruslju izdali začasno odločbo, kar je vladi omogočilo, da izvede omenjeni prvi del dokapitalizacije. Banka je takrat prešla tudi v popolno državno last, kot del prestrukturiranja pa so bili odpisani vsi delničarji in imetniki podrejenih lastniških instrumentov.
Slovenija se je v okviru postopka presoje državne pomoči za Abanko zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje kot posledice morebitne izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. Do najpozneje konca letošnjega leta mora komisiji predložiti načrt prestrukturiranja združene banke, ki bo podlaga za izdajo njene odločbe za združeno banko.
A usoda tega združevanja je za zdaj še nejasna. Iz Banke Celje so namreč v sredo sporočili, da sicer pripravljajo načrt za združitev z Abanko, a so podpisali tudi dokument o nerazkrivanju podatkov, ki je podlaga za izvedbo skrbnega pregleda s strani potencialnega zasebnega investitorja.
Julija je časnik Finance poročal, da naj bi bil najresnejši interesent za lastniški vstop v Banko Celje ameriška investicijska banka Jefferies, zanjo pa naj bi se zanimala še dva neevropska vlagatelja.
Uprava Banke Celje je vlogo za odobritev državne pomoči oddala konec aprila, potem ko od obstoječih lastnikov oz. zasebnih vlagateljev ni uspela zbrati najmanj 160 milijonov evrov dodatnega kapitala in potem ko je vlada ocenila, da je primerna za ukrepanje po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
