Škoda, da stranka SDS ne sodeluje z mediji, saj nas resnično zanima, kaj menijo o uporabi njihovega žiga v primeru L. Š.
V strahu, da bi ostala brez svojega zasluženega plačila, se je na nas obrnila L. Š., ki je leto dni delala kot vodja enega izmed lokalov v Radomljah, katerega lastnik je Matej Hribar, kandidat za župana Mengša in predsednik lokalnega odbora SDS.
Gostinsko delo je opravljala prek študentskega servisa za plačilo 4,5 evra na uro. O tem, kakšne naj bi bile njene zadolžitve, se z bivšim delodajalcem ne strinjata. Ta meni, da bi morala poleg strežbe voditi tudi urnik ostalih zaposlenih, skrbeti za poročila HACCP, čistiti aparate in stroje in nadzirati čistočo tudi za ostalimi zaposlenimi.
L. Š. nam pove, da je res vodila urnike zaposlenih in da je za čistočo skrbela tako, kot so jo naučili v tem lokalu, saj je bila to njena prva tovrstna zaposlitev. O ostalih zadolžitvah, zaradi neizpolnjevanja katerih jo je Hribar odpustil, naj ne bi vedela ničesar.
Kot nam pove L. Š., je bila urna postavka le izhodišče, od katerega se je nato na mesečnih sestankih praviloma določalo odbitke, ki so bili večinoma povezani s preveč natočenim pivom. »Najprej nas je poslal na tečaj v pivovarno, da smo se naučile pravilno točiti pivo, nato pa nam je skoraj vsak mesec od plače odbijal okoli 40 evrov, ker naj bi gostom točile preveč piva,« nam razloži L. Š.
»Želeli so le, da bi na račun podjetja nakazal 15.000 evrov, ki bi pozneje izginili. Z mano so želeli le zaslužiti na hiter način,« pravi Matej Hribar
Po zaključenem poslovnem odnosu ji je po njeni evidenci ur lastnik lokala dolgoval več kot 500 evrov. A namesto plačila je dobila obrazložitev, da bo zaradi nevestnega dela dobila za 123,5 ure dela le 370 evrov plačila. Ker se prvi mesec po koncu sodelovanja nista uspela dobiti, je Hribar sestanek prestavil za cel mesec dni. Da bi se lahko z njim dobila, je morala L. Š. vzeti dopust pri novem delodajalcu.
Ko sta se po dveh mesecih in pol končno dobila, ji je očital, da naj bi ga opravljala pri rednih strankah lokala, celo prepričala eno od zaposlenih, da je dala odpoved in tako povzročila upad prometa ter ga blatila na facebooku, s čimer naj bi ga prizadela in mu povzročila tudi poslovno škodo. V roke ji je dal dokument, v katerem je vse opisal, zapisano pa je opremil z žigom podjetja in celo žigom stranke SDS. Ko smo ga vprašali, zakaj je uporabil žig stranke, nam je razložil, da je bil prizadet in da mu je celo gost lokala Vili povedal, da bo zaradi tega, ker je odpustil L. Š., izgubil na volitvah.
Zanimalo nas je tudi, zakaj je odpustil punco, ki ji je celo leto brez pritožb zaupal ter z njo odšel tudi na dopust in z njo želel celo odpreti skupno podjetje? Kot nam je razložil, naj bi bil vzrok za razkol omenjeno načrtovano skupno podjetje, ki naj bi izdelovalo in prodajalo krste. Izvajalec del naj bi bil oče L. Š., ki je še pred kratkim vodil mizarsko delavnico, a je bil zaradi krize prisiljen dejavnost prekiniti. Kljub temu da je odprtje podjetja predlagal sam, nam je v telefonskem pogovoru hitel zatrjevati, da so ga hoteli le izkoristiti: »Želeli so le, da bi na račun podjetja nakazal 15.000 evrov, ki bi pozneje izginili. Z mano so želeli le zaslužiti na hiter način.«
Ko smo ga povprašali, kako je vedel, da ga bodo izkoristili, nam je pojasnil, da je videl, da nihče ne dela ničesar, da bi podjetje zaživelo. Drugačno zgodbo nam pove oče F. Š., ki nam pojasni, da o denarju niso govorili nikoli in da bi, če dobil kakšno naročilo, tega tudi izpeljal, a podjetja niso niti ustanovili. Vse, kar je ostalo od visokoletečih načrtov, pa je krsta, ki je skupaj še z nekaj paletami ostala v njegovi delavnici in je Hribar noče odstraniti.
L. Š., ki vzrok za nastalo situacijo vidi v dekletu, ki je prevzelo njen posel, je po dveh mesecih in pol na svoj račun dobila znesek, ki ji ga je določil Hribar. Sama pravi, da je s tem zaključila to življenjsko poglavje. Matej Hribar pa se odpravlja v boj za položaj župana, kjer bo, upamo, ob zmagi spremenil svoje navade sprotnega določanja honorarjev, uporabe žiga stranke v zasebnih sporih in impulzivnega ustanavljanja podjetij.
