Novice Svet24

V letu 2012 so jih izvedli 60, letos pa so jih do konca maja izvedli 18, a je trenutno v teku še 45 postopkov odpovedi najemnih pogodb oziroma odprtih tožb, o katerih sodišče še ni odločilo. Kot so za STA pojasnili na stanovanjskem skladu, vse razpisane deložacije niso tudi izvedene, saj marsikdaj zaleže že začetek postopka. Tako so lani zoper 118 najemnikov razpisali kar 172 deložacij, a so jih na koncu uresničili 60, nekateri postopki so bili ustavljeni, 58 deložacij pa je bilo odloženih. Letos je bilo predlaganih že 77 deložacij, 18 so jih izvršili, 48 pa jih je bilo začasno odloženih.

Večina začetih postopkov izpraznitve stanovanj se konča z deložacijami, vendar se te lahko preložijo, v kolikor najemnik zmanjšuje dolg in poravnava tekoče obveznosti. Prav tako se deložacija preloži, v kolikor najemnik prosi za odlog do konca šolskega leta ali za čas, dokler si ne poišče drugega primernega stanovanja.

"Ustavitev postopka prisilne izpraznitve stanovanja napravimo šele takrat, ko najemnik poravna vse obveznosti iz najemnega razmerja, v kar so poleg najemnine vključeni tudi obratovalni stroški in ogrevanje. Letos so bili tako ustavljeni trije postopki izpraznitve stanovanj, saj so najemniki v celoti poravnali obveznosti iz najemnega razmerja," so pojasnili na mariborskem skladu.

Sicer pa pred izvedbo deložacije v večini primerov stopijo v stik s pristojnim centrom za socialno delo, s katerim skušajo najti rešitev za najemnike. V večini primerov si ti poiščejo stanovanja na trgu s tržno najemnino, nekaj so jih namestili v začasne bivalne enote, posameznike, ki zase ne morejo poskrbeti, pa s pomočjo centra za socialno delo namestijo v domove za starejše.

Kot je za STA povedal direktor Centra za socialno delo Maribor Jožef Tivadar, se mnogi ljudje zelo pozno obrnejo na njih, ko jim je že zelo težko pomagati. Imeli so namreč primere, ko so bili stanovanjskemu skladu dolžni že več kot 10.000 evrov, saj nekateri najemniki izkoriščajo vse mogoče pravne poti, da se pritožujejo, dolg pa se v tem času nabira in na koncu pridejo v brezizhodne razmere.

"Mnogi si nato težko najdejo profitno najemno stanovanje, hkrati pa dolg do sklada ostaja. Stvari bi morale biti urejene tako, da do teh dolgov ne bi prihajalo in da bi se ljudje pravočasno obrnili po ustrezne pomoči, ne le na center, pač pa tudi na Karitas in Rdeči križ. Če pa so razmere res take, da ljudje ne zmorejo več najemnine, pa bi se moralo poiskati tudi cenejše stanovanje," je dejal Tivadar.

Kot je še povedal, po njegovem vedenju zaradi tovrstnih težav nihče ni pristal na cesti, saj so v najslabšem primeru na voljo začasne bivalne enote, večinoma pa so se posamezniki vendarle znašli in nekako rešili svojo usodo.