Glede na sprejeti razrez proračunskih odhodkov za prihodnji dve leti bo ministrstvo za kulturo prihodnje leto razpolagalo z nekaj več kot 140 milijoni evrov, v letu 2017 pa z nekaj manj kot 138 milijoni evrov. V primerjavi z letošnjim rebalansom proračuna, ki se je ustavil pri 157,2 milijona evrov, torej z 17 oziroma 19 milijoni evrov manj.
Ker gre za začetni razrez, ministrica upa, da bosta minister Dušan Mramor in premier Miro Cerar uvidela nujnost razširitve proračuna za kulturo. Po njenem mnenju si s krčenjem sredstev za kulturo "država reže vejo, na kateri sedi". Prepričana je namreč, da resor prav zaradi enormnega krčenja sredstev integralnega proračuna doslej ni mogel še bolj razviti svojih potencialov v obliki delovnih mest in prispevka k gospodarski rasti, kot to velja v drugih državah.
"Učili bi se lahko od držav, kot so Češka, Avstrija, Italija, Francija, Velika Britanija, Hrvaška, ki znaten del svojega razvoja dosegajo prav s pomočjo kulture in kulturnega turizma, v Sloveniji pa se krči sredstva za to področje, brezsramno na očeh vseh propada dragocena kulturna dediščina ali pa ostaja neizkoriščena," ocenjuje ministrica.
Kot je povedala za STA, predlagani razrez v navedenih letih ne bi omogočil izvedbo kulturnega programa javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi v sedanjem obsegu. Zmanjkalo bi za radie in televizije s programi posebnega pomena, za delo Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra.
Zmanjkalo bi za izplačilo plač in za že dosežena napredovanja ter za druge zakonske obveznosti, kulturna dediščina bi propadala, problem bi bila izvedba Borštnikovega srečanja, financiranja knjižnic, muzejev in drugih občinskih javnih zavodov, obnovitev SNG Drama Ljubljana bi se spet zamaknila v prihodnost.
Za Frankfurtski knjižni sejem se Slovenija ne bi mogla ustrezno pripraviti, odprlo bi se vprašanje financiranja rezidenc, štipendij, prispevkov za samozaposlene. Tudi minimalnih potrebnih razvojnih načrtov ministrstvo ne bi moglo izvesti, da bi preprečili propad najbolj ogrožene kulturne dediščine, rešili najnujnejše probleme kulturne infrastrukture, zagnali filmsko industrijo, itd., je naštela Bizjak Mlakarjeva.
Kot je ponovila, si kultura zaradi neambiciozne kulturne politike prejšnje vlade ni zagotovila niti ene prednostne naložbe v okviru nove finančne perspektive za obdobje 2014-2020. Drugi resorji so ji do danes obljubili 32 milijonov evrov, ki jih nameravajo porabiti za projekte s področja e-arhiva, pospeševanje razvoja kulturnega in kreativnega sektorja, e-kulture, za področje jezikovne politike, dediščino, itd..
Zaradi izpada nepovratnega evropskega denarja je ministrstvo pripravilo tudi predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, s katerim je za obdobje 2016-2020 predvidelo skoraj 168 milijonov dodatnih proračunskih sredstev.
Namenili bi jih med drugim obnovi najbolj ogroženih kulturnih spomenikov, ureditvi prostorskih pogojev nekaterih javnih zavodov in digitalizaciji. Čeprav sta finančni minister in premier "s temi potrebami kulture že lep čas seznanjena", pa zakon na uvrstitev na sejo vlade še čaka, je še poudarila ministrica.
