Odkar obstaja denar, se odgovorni trudijo, da bi ponarejanje preprečili. Zato imajo bankovci številne varnostne dodatke, vodne žige, podrobnosti, ki so vidne le pod določenimi pogoji, kovanci pa narebren rob, ker so v preteklosti nepridipravi obrezovali kovance in to kovino potem uporabljali za druge namene. V Sloveniji sicer večjih težav s ponarejanjem trenutno ni, pa čeprav smo z evrom vstopili v veliko večjo denarno družino in postali tudi neke vrste kolektivna žrtev ponarejevalcev. Slovenija je kot tranzitna država v določeni meri vseeno izpostavljena vplivu ponarejenega denarja. Letos je policija obravnavala 219 kaznivih dejanj v povezavi s ponarejenim denarjem, leta 2022 pa je bilo skupaj 566 tovrstnih kaznivih dejanj.
Najbolj na udaru 50-evrski bankovci
Tako so lani v forenzičnem laboratoriju preiskali 783 primerov in obdelali 1607 bankovcev ter pri tem odkrili 1230 ponaredkov. Skupna vrednost zaseženega ponarejenega denarja je lani znašala 87.685 evrov. Policija navaja, da je bilo največ ponaredkov pri bankovcih za 50 evrov (470 primerkov), sledili so bankovci za 100 evrov (394 primerkov) in 20 evrov (235 primerkov).
Na ravni EU pa Evropska centralna banka navaja, da je bilo leta 2021 rekordno malo ponaredkov denarja. Tega leta so iz obtoka umaknili skupaj 347.000 bankovcev ali zgolj 12 na milijon legalnih bankovcev. Še tisti, ki so bili zaseženi, pa so bili slabe kakovosti. Večino so lahko uporabniki prepoznali že na otip in pogled.
Nekateri jih naročijo tudi na spletu
Podobno pravijo na slovenski policiji: »Najdemo dejansko vse, od zelo kakovostnih do preprostih izdelkov, ki so popolnoma brez imitacij zaščitnih elementov. Vse pa je mogoče prepoznati, če znamo preveriti vsaj nekaj zaščitnih elementov.« Kakovostni ponaredki k nam najpogosteje pridejo iz evropskih držav in držav Zahodnega Balkana, preproste ponaredke pa uporabniki najpogosteje naročijo kar na spletu.
Kovanci so lahko del pomote ali prevare
Poleg klasičnih ponaredkov pa se lahko, sploh v poletnih turističnih mesecih, zgodi, da vam v roke zaidejo kovanci, ki so na prvi pogled enaki evrskim. »Tudi to se lahko zgodi, a zelo redko. Ocenjujemo, da gre bolj verjetno za pomoto kot za namerno unovčevanje tujih kovancev. Med kovanci smo lani našli nekaj posameznih tajskih bahtov, francoskih frankov in čilskih pesov, občasno najdemo tudi turške lire,« so dodali na policiji.
Kazni niso majhne
Kdor pa zavestno izdeluje ali razpečuje ponarejen denar, se lahko sreča s konkretnimi kaznimi. Od šest mesecev do osem let zapora grozi tistemu, ki ponaredi denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega. Če gre pri tem za večje skupne vsote, pa mu grozi od enega do 10 let zapora. Prav tako je lahko kaznovan nekdo, ki širi ponarejen denar v veri, da je ta legalen, ali tisti, ki ve, da je bil denar ponarejen, pa tega ni naznanil. Kazen je v tem primeru denarna ali zapor do šest mesecev.
