Tako so danes v koaliciji spomnili, da je bil zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma sprejet tik pred koncem mandata prejšnje vlade Janeza Janše. Kot je po poročanju POP TV ocenil vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, je bil "očitno sprejet z namenom". Dodal je, da je "grozljivo, kako nizko se lahko spusti del slovenske politike".
"Gre za še eno v nizu podobnih dejanj Janševe vlade," pa je ocenil prvi poslanec Levice Matej Tašner Vatovec. Na tveganja so po njegovih besedah opozarjali že pri potrjevanju sprememb zakona. Razkritja ga ne presenečajo. "Precej v nebo vpijoče je bilo, da so bili vsi prevzemi glavnih organov in ustanov v državi v času prejšnje vlade namenjeni predvsem političnemu obračunavanju in bdenju nad političnimi nasprotniki," je menil.
Vodja poslancev SD Jani Prednik pa je v izjavi novinarjem dejal, da ne izključuje parlamentarne preiskovalne komisije, da pa morata "svoje delo opraviti tako policija kot tožilstvo". Na preizkušnji je verodostojnost urada za preprečevanje pranja denarja, se strinjajo v opozicijski NSi, kjer prav tako pričakujejo temeljito, strokovno in neodvisno preiskavo.
238 zahtev za vpogled v 195 računov
Urad je na podlagi anonimke namreč v manj kot treh tednih poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Obsežno dokumentacijo naj bi po poročanju portala Necenzurirano hranil v prostorih nekdanjega arhiva, del te dokumentacije pa naj bi medtem celo izginil.
Iz SDS so danes POP TV posredovali Janšev sobotni odziv na razkritje. "Namigovanja so tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva. Razumemo jih kot prozoren poskus nekaterih omenjenih balkanskih oziroma slovenskih oligarhov in oblastnikov, da po objavi obremenjujočih dokazov o netransparentnih in skrajno sumljivih nakazilih in dvigih velikih vsot denarja preusmerijo pozornost od suma kriminala na politično polje," je navedel prvak SDS.
Že portal Necenzurirano je pred časom poročal, naj bi pred lanskimi državnozborskimi volitvami prišlo do dogovora med tedanjim premierjem Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije družbe Gen-I, ki jo je takrat vodil, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je preko skupine United tudi lastnik portala N1. Ob sklicevanju na ovadbe in druge dokumente je portal N1 v soboto poročal, da je urad med drugim pregledal bančne račune Šolaka, njegove ožje in širše družine, račune njegovih podjetij v Sloveniji in osebne račune vseh odgovornih oseb v teh podjetjih. Pregledali so tudi račune generalnega direktorja Pro Plusa Branka Čakarmiša, ki je bil takrat še njegov programski direktor.
Ni šlo za preverjanje lastnikov medijskih hiš
Tedanji direktor urada Damjan Žugelj je v današnjem daljšem odzivu med drugim zapisal, da pri preiskavi ni šlo za nobeno "nobeno pregledovanje in preverjanje lastnikov medijskih hiš", "takšne lažne obtožbe in vodenje postopkov po nareku medijev" pa imajo po njegovih besedah za cilj osebno diskreditacijo ter "lahko povzročijo nesluteno nestabilnost v postopkih tudi v drugih državah".
Oglasila se je tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je ponovila, da zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma nima varovalk in omogoča zlorabe. Julija lani je zato na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo ustavnosti zakona. "Nam so zazvonili alarmi predvsem zaradi anonimnih prijav, anonimnih ovadb, kjer v bistvu lahko urad pridobiva veliko količino osebnih podatkov. Bančni podatek, nenazadnje pa tudi davčni podatek lahko pove vse o vašem življenju," je povedala za POP TV. Za Radio Slovenija pa je poudarila, da ni postopka in pravice, ki se je v praksi ne bi dalo zlorabiti. Pomembno je, da jasna zakonodaja postavi učinkovite meje in da imamo na položajih odločevalcev ljudi z integriteto, je dejala.
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je na drugi strani za nacionalni radio dejal, da zadeva presega pristojnosti komisije. Če bi se potrdilo, da je prišlo do zlorabe državnih institucij, bi bilo to "škandalozno z vidika zaupanja v pravno državo, v institucije". Žuglja sicer zaradi suma zlorabe uradnega položaja preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Po poročanju N1 naj bi policija in tožilstvo vodila preiskavo v smeri, ali je Žugelj s sprožitvijo ene najobsežnejših preiskav v zgodovini urada morebiti kršil zakon, zlorabil položaj in pomembno državno institucijo.
