»In tedaj se mi je spomin nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice…« stoji zapis v mojstrovini Marcela Prousta »V iskanju izgubljenega časa«. Toda maja 2019 so drobtinice od magdalenice obtičale ob kotičkih ust 92-letne Yvette B., ki so jo našli mrtvo v postelji doma za starejše v Toursu. Preiskovalci sumijo, da so jo prav ti znameniti kolački popeljali v onstranstvo.
Pol ure preden je Yvette našla medicinska sestra, je bil v njeni sobi obiskovalec. Alain J. ji je iz trgovine prinesel magdalenice, vstopil v sobo in zaklenil vrata, kar se je zdelo osebju nenavadno.
Kakšen motiv naj bi imel 63-letni Alain J., glavni osumljenec? Finančnega! Kot dobremu znancu mu je Yvettu pred leti predala svojo hišo v zameno za mesečno rento. V pogodbi je bilo določeno, da ne sme prodati hiše, dokler je Yvette živa. Starka je sicer trpela za demenco, vendar je bila kar čila in zdrava za svojih 92 let.
Zadnjih pet let je bivala v domu, za katerega je delno plačeval Alain. Se je naveličal in zakrivil zločin. Je možno, da je Yvette »zadušil« z magdalenico, se bodo spraševali na sodišču, pri čemer bodo vzeli v obzir, da se je pokojna le s težavo prehranjevala sama, hrano pa si ji največkrat razkosali na majhne koščke.
Alain, nekdanji gasilcev, trdi, da je nedolžen: »Ne bojim se sojenja, bolj se bojim, da bi lahko umrl preden dokažem svojo nedolžnost«. Njegov zagovornik pa je prepričan, da policiji in tožilstvu sploh ni uspelo tehtno predstaviti načina, po katerem bi osumljeni zadavil Yvette z magdalenico.
