Po nedavnih obiskih evropskih odposlancev v Ukrajini so po različnih medijih zaokrožile novice o blokadah ukrajinskih pristanišč, polnih predvsem koruze in pšenice. V strahu, da bi se zaostanek kmalu poznal v svetovnih zalogah žita, so podobam pristanišč s polnimi silosi sledili klici k takojšnjemu reševanju problema, a je bilo videti, da gre predvsem za prestrašene odzive brez konkretnih načrtov.
Ali Rusija izsiljuje, da bi kasneje priskočila na pomoč?
Pobudo pa je danes že prevzela Poljska, kjer poteka srečanje agencije Združenih narodov na temo prehrane. Janusz Wojciechowski, komisionar Poljske za kmetijstvo, je ob priložnosti na to temo napovedal »akcijski načrt«. Kot je povedal, vidi v ruskem uničevanju ukrajinske agrikulturne industrije predvsem poskuse, da bi se Rusija naknadno ponudila kot rešiteljica v umetno izzvani svetovni prehrambeni krizi. Tako od ruskega kot ukrajinskega izvoza hrane so namreč odvisne številne afriške in bližnjevzhodne države, v katere se je tradicionalno stekalo tudi do štiri petine ukrajinskega izvoza.
Kakšne so alternativne poti?
Zato vidi kot nujno vzpostavitev alternativnih izvoznih kanalov, ki bi zaobšli rusko pomorsko blokado. »Radi bi zagotovili prehranske dobavne verige za Evropo in preostali svet«, je povedal na letnem srečanju Združenih narodov pred predstavniki Organizacije za hrano in agrikulturo, ki prihajajo s celega sveta. »Nemudoma je treba organizirati alternativne poti za vzpostavitev izvoznih kanalov, predvsem za izvoz koruze in pšenice, saj so zaloge Ukrajine polne«, pa je še dodal za medijski portal Politico.
Kot glavni del načrta za zaustavitev grozečega problema je Wojciechowski predstavil »koridor do poljskih pristanišč«. Drugo alternativo, po kateri bi za namene izvoza iz Črnega morja služil humanitarni koridor po kopnem, je omenil kot sicer »možen, a ne bistven del rešitve«. Ukrajinski železniški promet naj namreč ne bi bil v stanju, da logistično prevzame dovoljšen del tovora, možnost pa se še dodatno zaplete zaradi različnih tehničnih standardov med ukrajinskimi in evropskimi železniškimi povezavami, zaradi katerih bi bilo na mejah potrebno zamudno pretovarjanje.
Direktorica ukrajinskega narodnega agrarnega foruma, Mariia Dudikh, je zato spregovorila o načrtu za vzpostavitev novih železniških povezav Kijeva z Litvanskim pristaniščem Klaipėda, a so Poljaki ravno tako to možnost zavrnili kot zamudno, saj bi bilo v nove povezave potrebno vložiti več let, problem s pomanjkanjem hrane pa je urgenten. Wojciechowski je še dodal, da je v reševanje vpletenih sicer veliko strani, a je po njegovem mnenju pobuda Poljske ključna tudi zaradi njene vloge v pogovorih z ukrajinskim kmetijskim ministrom, ki so prejšnji mesec potekali v Litvi.
