Slovenija je po več letih, ko ni bilo višjih rasti cen ali pa smo poročali celo o deflaciji, lani začela beležiti znatna povišanja cen. Začelo se je s tržnim neravnovesjem, ki ga je povzročila epidemija koronavirusa, nato pa je cene k višku pognala vojna v Ukrajini. Kot kaže, smo se ujeli v inflacijsko spiralo, in dvigi cen bodo postali nekaj vsakdanjega. Ob tem se ljudem poraja vprašanje, ali bodo podražitvam sledili tudi prihodki. Se bodo povišali tudi minimalna plača, pokojnine, socialna pomoč, nadomestila za prehrano in povračilo stroškov prevoza na delo?
Enkrat na leto
Zakonska ureditev določa, da se minimalna plača in pokojnine usklajujejo z življenjskimi stroški enkrat letno. Ureditev bi bila zadovoljiva, če ne bi v zgolj prvih treh mesecih tega leta doživeli inflacije, ki je presegla dvomestno število, če se ne bi bistveno podražili hrana, gorivo in energenti in če ne bi bilo že zdaj jasno, da podražitev še ni konec. Uskladitev pokojnin in minimalne plače se bo zgodila šele februarja, mnogi pa se že danes sprašujejo, kako preživeti. Še slabše se godi tistim, ki so odvisni od socialnih transferjev. Socialna pomoč za samsko osebo denimo znaša 421 evrov. Res je sicer, da se je marca zvišala za 20 evrov, a se bo naslednjič uskladila z rastjo življenjskih potrebščin šele čez leto dni. Prav tako se bo marca 2023 uskladila višina otroških dodatkov, štipendij in drugih socialnih transferjev. Da bi se uskladitev zgodila prej, realno ni zakonske podlage. Edino upanje je, da bi nova vlada sledila predlogu stranke Levica, ki je še v tem mandatu predlagala ponovni izračun minimalnih življenjskih stroškov. Ta izračun je podlaga tako za določanje višine minimalne plače kot socialnih transferjev, nazadnje pa je bil opravljen na podlagi podatkov za leti 2015 in 2016.
Sindikati pisali vladi
Sindikati so aktualno vlado že opozorili, da so se zaposleni znašli v nezavidljivem položaju. Po podatkih Statističnega urada RS je v obdobju od avgusta 2008 do februarja 2022 letna inflacija znašala 19,2 odstotka, rast cen hrane in brezalkoholnih pijač pa je v istem obdobju znašala 29,2 odstotka. Pregled podatkov o cenah 95-oktanskega bencina pokaže, da je bila cena litra 95-oktanskega bencina avgusta 2008 1,146 evra, februarja 2022 1,43 evra, danes pa je že 1,717 evra, kar pomeni, da se je medtem povišala za kar 50 odstotkov. Zneski, ki jih zaposleni prejemajo kot nadomestilo stroškov prevoza na delo, so praviloma enaki najvišjemu zakonsko določenemu neobdavčenemu znesku, ki je že od leta 2008 0,18 evra na kilometer. Leta 2008 je ta znesek v ceni bencina predstavljal 15,7 odstotka, leta 2022 pa le še deset odstotkov.
Predlog zavrnili
Sindikati so zaradi vsega navedenega predlagali, naj se neobdavčeni znesek nadomestila za prehrano med delom uskladi na podlagi rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, v višini 29,2 odstotka, neobdavčeni znesek povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov kilometrine na službenem potovanju pa naj se uskladi v višini rasti cen bencina, najmanj v višini 24,5 odstotka. Glede na predlog povišanja bi bil usklajeni neobdavčeni znesek povračila stroškov prehrane po novem 7,91 evra, znesek povračila stroškov prevoza na delo najmanj 0,22 evra/km ter znesek povračila stroškov kilometrine na službenem potovanju najmanj 0,46 evra/km.
Predlog je aktualna vlada že zavrnila, češ da sklenjene kolektivne pogodbe ne predvidevajo višjih zneskov. Za morebitno olajšanje cenovnih pritiskov bomo torej morali počakati na novo vlado ali pa stisniti zobe do naslednjega leta.
