Petinpetdesetletni libanonski kemik očitkov ne priznava, včeraj pa je njegov zagovornik, odvetnik Gorazd Fišer, sodišču predlagal izločitev dela zapisnika o sprejemu ustne ovadbe in vseh nadaljnjih dokazov, ki so bili zbrani na tej podlagi. Povedano preprosteje, obramba je za izločitev vseh dokazov, ki ne gredo obtožencu v prid.
Obtoženi je bil tudi eden izmed osumljencev umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika decembra 2014, vendar po besedah tožilke Petre Vugrinec primera nista povezana.
Stephana je policiji 9. oktobra lani v prostorih društva za nenasilno komunikacijo O nas prijavil Iračan Ali Hamzah Rašid, ki mu je, tako pravi tožilstvo, obtoženi ponujal 25 tisoč evrov, da bi med 24. in 26. oktobrom lani izvršil naročilo. Toda možakar se je obrnil na policijo, ki je potem Stephana prijela 18. oktobra, ko sta v okolici Ljubljane skupaj testirala morilsko orožje, preiskovalni sodnik pa ga je po zaslišanju vtaknil v pripor.
Ali ga je naskrivaj snemal
Po navedbah odvetnika Fišerja iz vsebine Alijeve pripovedi policiji izhaja, da mu je Michel ponujal delo, ni pa razvidno, za katero delo naj bi šlo. V stikih z Michelom je Ali govoril z nekim moškim v azilnem domu, ki ga ne želi imenovati, ta pa mu je svetoval, naj Michela v nadaljnjih kontaktih posname. To je pozneje tudi storil, ne da bi o tem obvestil Michela, posnetek pa potem predal policiji ob podaji kazenske ovadbe. Takšno ravnanje se zdi obrambi sporno z več vidikov, predvsem pa »ker je do takega snemanja prišlo v okoliščinah, ki predstavljajo kaznivo dejanje po 137. členu veljavnega kazenskega zakonika«. Ob tem je odvetnik Fišer še poudaril, da »iz Alijeve pripovedi ni mogoče razbrati, da bi ga Michel napeljeval k storitvi kakršnegakoli kaznivega dejanja, kaj šele napeljevanja k umoru«.
Najeti morilec je postal tajni sodelavec policije
Za napeljevanje k umoru Stephanu grozi najmanj 15 in največ 30 let zapora, tožilstvo pa ga bremeni še nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem, saj je ob aretaciji policija pri njem našla pištola, opremljeno z dušilcem.
Poleg tega je obtoženi posnetek v priporu večkrat poslušal in zatrjuje, da je med 12.50 in 12.52 »spremenjen«. Na posnetku, ki je dolg skoraj 19 minut, je po njegovih navedbah »nekaj izrezano«. Pozneje je Ali po zatrjevanju obrambe postal celo tajni policijski sodelavec in je »deloval usmerjeno zoper obtoženca«. »V zvezi s tem delovanjem je mogoče trditi, da je šlo za 'entrapment' oziroma izvajanje kriminalne dejavnosti,« je dejal Fišer in zaključil: »Na tako pridobljene dokaze se sodba ne bi smela opreti.« Ob tem je Fišer pojasnil, da Ali ni »neki neuki civilist«. Po njegovih besedah iz spisa izhaja, da je bil v Iraku, od koder je prebegnil, pripadnik specialnih policijskih enot takratnega samodržca Sadama Huseina, vešč provokacij. Odvetniku Fišerju pa se »zelo nenavadno« zdi tudi to, da je Ali kot begunec v Sloveniji posedoval iphone.
Priče o nenasilni naravi obtoženca
Obramba je sodišču predlagala tudi, da se Aliju zaseže iphone z vsemi podatki in odredi izvedenca ustrezne stroke, ki naj ugotovi, ali je na njem še posnetek pogovora s Stephanom in ali je bil po nastanku kaj spremenjen. Kot je bilo slišati, Ali policiji ob podaji kazenske ovadbe ni hotel izročiti telefona, ampak zgolj posnetek pogovora z Stephanom na USB-ključku, za katerega obramba, kot rečeno, meni, da je bil zmanipuliran. Odvetnik Fišer je sodišču med drugim predlagal še zaslišanje nekaterih obtoženčevih kolegov znanstvenikov, ki bodo izpovedali, da je obtoženi razgledan, človek odprtega duha, nadpovprečno aktiven raziskovalec, vedno pripravljen pomagati ali na klepet o znanosti in da nikoli ni bil nasilne narave. Zadnjo besedo bo imelo sodišče. Začetek sojenja bo kmalu.
