Zdaj je namreč prišlo na plan, da je bil do zdaj vojvoda Susseški samo en moški. Podelitev tega naslova kronskemu princu Harryju in njegovi ženi je morda tudi majhno opravičilo za okostenela pravila dvora, ki so nekdaj vladala.
Posebnež
Britanskemu kronskemu princu Harryju je bil visoki plemiški naziv vojvoda podeljen ob poroki, njegov predhodnik, princ Augustus Frederick, pa ga je dobil že ob rojstvu.
Pred princem Harryjem je naziv vojvoda Susseški nosil samo princ Augustus Frederick, šesti sin kralja Jurija III. in kraljice Chalotte, rojen leta 1773.
Že kot mladenič je bi princ nekaj posebnega zaradi svojega uporništva. Inteligenten in najvišje izobražen, kar se je v tistih časih dalo, se je namreč aktivno zavzemal za odpravo suženjstva in si vztrajno izbiral samo ženske, ki niso bile plemkinje in zato povsem neprimerne za partnerice, ki bi bile po volji dvoru.
Augustus se je poročil dvakrat, z obema ženama imel tudi otroke, a ker njegov oče ni priznaval soprog, so prinčevi otroci dobili status nezakonskih. Nobena od žena zato seveda ni dobila naziva vojvodinja, vsi otroci pa so izpadli iz linije prestolonasledstva.
Harry v tem, da ljubi žensko povsem običajnega rodu, močno spominja na svojega davnega prednika. In verjetno res ni zgolj naključje, da je po njem dobil najvišji plemiški naziv, kar v Veliki Britaniji obstaja. Le da ima Harry to srečo, da živi toliko pozneje, da je pravic iz tega naslova deležna tudi njegova žena – in jih bodo tudi njegovi otroci.
