Kot je pokazala Valiconova raziskava, je skoraj vsak osmi udeleženec volitev odločitev o izbrani stranki sprejel na dan volitev (12,1 odstotka), ena šestina (16 odstotkov) pa v zadnjih dneh. Če k temu prištejemo še dobrih 10 odstotkov volivcev, ki so odločitev sprejeli v zadnjem tednu, je delež vseh, ki še teden dni pred volitvami niso bili odločeni, skoraj dve petini.
Po njihovih navedbah je velik delež odločanja v zadnjih dnevih v največji meri vodil v neudeležbo. "Nekatere stranke so nekaj pridobile, druge nekaj izgubile, taktičnega glasovanja pa tokrat ni bilo, saj je umanjkal eden od ključnih pogojev, to je dovolj močna stranka na drugem mestu, ki je dovolj blizu prvouvrščeni in hkrati dovolj oddaljena od tretjeuvrščene," so pojasnili v Valiconu.
Kot so navedli, je bil končni uspeh posameznih strank odvisen predvsem od tega, v kolikšni meri so uspele zadržati izraženo podporo v zadnjih dnevih, manj pa od tega, v kolikšni meri so se k posamezni stranki prilili glasovi drugih strank.
Prehodov med strankami je bilo tokrat zelo malo. Volivci, ki so bili v dneh pred volitvami že opredeljeni, so večinoma volili za takratno izbiro ali pa na volišča niso odšli. Tako denimo 3,8 odstotka volivcev, ki so napovedovali podporo LMŠ, na volitve ni odšlo, pri SD je bil ta delež 3,7 odstotka, navajajo v ugotovitvah raziskave.
Po ugotovitvah Valicona je bila volilna udeležba zopet najnižja med mlajšimi volivci, kar sicer ne velja za volivce, stare 18 ali 19 let, ki so svojo pravico, ki so jo imeli za parlamentarne volitve prvič, izkoristili v nadpovprečnem obsegu, na volišča jih je namreč odšlo 64,3 odstotka. Najmanjši delež tistih, ki so se odpravili na volišča, je med starimi 30-34 let, in sicer 34,1 odstotka. Udeležba nato s starostjo praviloma narašča, nad 50-odstotna je pri starih 50 let in več, med volivci, starimi 65 let in več, je udeležba več kot 80-odstotna, med starimi 75-79 let celo 90,9-odstotna.
