Kanada in Mehika sta zaradi Trumpa sklenili trdno zavezništvo tudi pri pogajanjih o spremembah trgovinskega sporazuma Nafta, ki jih zahteva Trump. Vendar se zaradi carin pogajanja ne premaknejo. Trumpov gospodarski svetovalec Larry Kudlow je dejal, da bo predsednik skušal sporazum Nafta nadomestiti z bilateralnima trgovinskima pogodbama, vendar pa sta za valček potrebna dva, v tem primeru sicer trije.
Finančni trgi so se na mehiške carine odzvali zelo hitro in vrednost valute peso je krepko padla tako v primerjavi z dolarjem kot tudi drugimi tujimi valutami. Ko stvari ne gredo dobro, se vrednost dolarja krepi, ker še vedno velja za najbolj varno valuto.
Mehika je uvedla 20-odstotne carine na uvoz svinjine, jabolk in krompirja, od 20 do 25-odstotne carine na uvoz sira in viskija, ki je v ZDA krščen kot burbon, ter od 15 do 25-odstotne carine na uvoz jekla iz ZDA. Mehika je hkrati na široko odprla svoja vrata za uvoz svinjine od drugod brez carin do določene količine ali kvote, kar je povabilo evropskim kmetom in kmetom iz držav Latinske Amerike.
Ameriške izdelke za višje ali nove carine so sestavili trgovinski pogajalci države, ki vedo, kje bo najbolj bolelo politično. Merili so na izdelke, ki izvirajo iz ameriških zveznih držav, kjer podpirajo Trumpa in republikance.
Trump je marca z izgovorom, da gre za nacionalno varnost, uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija. Uvodoma je EU, Kanado in Mehiko izvzel iz ukrepa, ki je bil na splošno razumljen kot ukrep proti Kitajski. Pretekli teden si je premislil in ocarinil tudi zavezniške države, ki niso sprejele njegovih pogojev za spremembe v trgovinskem režimu.
EU, Kanada in Mehika so poleg povračilnih ukrepov zaradi Trumpovih carin sprožile tudi postopke proti ZDA pred razsodiščem Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Trgovinske vojne, v katerih bodo ZDA po Trumpovih trditvah zmagale, so se torej začele.