Marsikdo doživi trenutek, ko se zdi, da so njegove sanje nedosegljive. A ko pogledamo globlje, odkrijemo, da se odgovor skriva v nas samih – v naših dvomih, strahovih in nezavednih vzorcih.
Morda se vam zdi znano, kar bom opisala … Dobro se spomnim občutkov iz obdobja, ko sem se počutila ujeto. Telo je bilo napeto, bolečina je prevevala vsak delček, misli pa so bile polne dvomov. Srce je bilo obteženo s tesnobo in življenje se je zdelo kot na avtopilotu – vse, kar sem počela, je izhajalo iz pričakovanj drugih.
Globoko v sebi sem vedela, kaj si resnično želim, vendar je bilo to hrepenenje zakopano pod plastmi strahu. Zdelo se je lažje ostati v tisti varni zanki kot pa se soočiti s tihim notranjim glasom, ki je želel priti na plano.
Notranja moč
Tisto, kar nas premakne naprej, je moč, ki jo vsi nosimo v sebi. Ta moč ni zunaj nas, je v vsakem izmed nas. Morda še ne veste, kako jo prepoznati, toda verjemite, da se skriva v vas, pripravljena, da pride na dan. Skozi leta sem našla način, kako to moč osvetliti v sebi, in s svojimi uvidi dobila dovolj zaupanja vase, da lahko na tej poti pomagam tudi drugim. Če imate občutek, da ne najdete poti iz sebe, si dovolite, da skupaj poiščeva tisto svetlobo, ki vas bo vodila naprej – skupaj bo pot lažja in jasnejša.
Veliko ljudi se boji soočiti s svojimi temnejšimi stranmi. To je nekaj, kar vsi doživljamo. Imamo dele sebe, ki bi jih raje skrili, pozabili ali prekrili. Toda te sence ne izginejo same od sebe. Ostajajo v nas, nas počasi razjedajo, dokler ne najdemo poguma, da se z njimi spopademo. Sprejemanje teh delov nas ne oslabi – nasprotno, osvobodi nas.
Primer iz prakse
Naj vam povem zgodbo o moškem, ki sem mu pomagala. Bil je duhovno odprt, čutil je povezavo z višjim, a se ni želel soočiti s svojimi temnimi kotički. Verjel je, da bo vse v redu, če bo zanikal tiste dele sebe, ki jih ni razumel ali sprejemal. Toda s tem si je postavljal omejitve, ki so ga oddaljevale od notranjega miru in življenja, ki si ga je v resnici želel. V pogovorih sva odkrivala, kako ni treba bežati pred sencami, ampak jih sprejeti kot del poti. Sčasoma je spoznal, da prav v teh temnih kotičkih leži ključ do njegove resnične preobrazbe. Takrat mi je dejal: »Če ne bi govoril s teboj, bi morda storil nekaj nepopravljivega, ker nisem več zmogel.« Njegova zgodba nas opominja, kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, ki nas ne le podpira, ampak tudi vodi, da se spopademo s sencami in odkrijemo moč v sebi.
Življenje nas pokliče
In vi, drage duše, verjetno vsak dan skrbite za druge, jih podpirate, ljubite in jim svetujete. A morda včasih pozabite nase. Se tudi vi kdaj počutite, kot da ste ujeti v rutino, v pričakovanja drugih? Kot da vaše lastne sanje bledijo v ozadju? Včasih se tako trudimo, da izpolnimo pričakovanja drugih, da pozabimo poslušati svoje srce. A zdaj je čas, da prisluhnete sebi. Zdaj je čas, da stopite iz ozadja in si dovolite sprejeti ljubezen, vodstvo in podporo, ki jo tako velikodušno delite z drugimi.
Morda vam je že prišlo na misel, kaj vam v življenju resnično manjka. Morda se ponoči, ko misli ne dajo miru, vprašate, ali je mogoče živeti življenje, ki si ga resnično želite. Verjemite, da znotraj te nemirnosti, v tej notranji zmedi, leži priložnost za preobrazbo. Prav v trenutkih, ko najmanj pričakujemo, nas življenje pokliče, da se ustavimo in prisluhnemo svoji duši.
Bežanje ni rešitev
Spomnim se trenutkov, ko sem strmela v nočno nebo in se spraševala, ali obstaja tista globoka ljubezen, tista neizmerna povezanost, ki jo vsi iščemo. Ne govorim o ljubezni iz pravljic, temveč o tistem tihem, vztrajnem hrepenenju, ki oblikuje zvezde in oživlja bit našega obstoja. Verjamem, da ta ljubezen obstaja – ljubezen, ki nas lahko preobrazi in nas dvigne nad vsakodnevne skrbi.
Pot do tja ni vedno lahka. Kako premostiti prepad med tem, kar imamo, in tistim, po čemer hrepenimo? Odgovor se skriva v tem, da sprejmemo tako svetlobo kot temo v sebi. Da ne bežimo pred svojimi strahovi in sencami, ampak jih prepoznamo kot del poti, ki nas vodi do resnice.
Morda se vam zdi, da so vaše sanje prevelike ali predaleč. A če se ozrete vase, boste videli, da moč, ki lahko uresniči vaše hrepenenje, že živi v vas. Življenje, ki si ga resnično želite, je bližje, kot si morda mislite. Čaka le na to, da naredite prvi korak – da si dovolite stopiti iz ozadja in zares zaživeti.
Živeti življenje, ki si ga resnično želimo, zahteva pogum. Pogum, da se soočimo s seboj. Pogum, da sprejmemo svojo notranjo moč. A ko enkrat stopimo na to pot, začne življenje razkrivati svoj resnični čar.
In vaš čas, drage duše, je zdaj.
