Jože Gabor

Milan Obal, gojitelj ptic iz Murske Sobote, je z rdečim (severnim) kardinalom nedavno sodeloval na 70. svetovnem prvenstvu ptic v Neaplju v Italiji in dosegel prvo mesto v eni od kategorij. Je član Društva za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci, katerega člani že vrsto let sodelujejo na državnih in svetovnih prvenstvih, tokrat pa se je prvič zgodilo, da imajo zmagovalca na svetovnem prvenstvu. Obal je tudi letošnji državni prvak. »Ptice me navdušujejo od otroških let, že takrat sem imel golobe. Ker smo živeli v središču Murske Sobote, za ptice ni bilo prostora v stanovanju, zato sem jih imel pri dedku in babici.« Ko so se preselili v hišo, je imel papige in na podstrešju še druge ptice, a jih je pokončala kuna, ki je po popravilu strehe prišla na podstrešje. Sedaj ima prostor za ptice ob hiši urejen tako, da kune ne morejo priti do njih. Ptice imajo tako tudi dovolj prostora za gibanje in letenje.

Dobro jih moraš opazovati 

Rdeče kardinale je vzljubil ob obisku ene od razstav v tujini. »Enkrat me je poklical Alojz Zadravec, kolega iz društva, da imajo v Avstriji na razstavi rdeče kardinale in da mi samca in samico pripelje, če ju bom imel. In tako se je začelo. Te ptice živijo v Severni in Srednji Ameriki in jih je težko vzgajati, saj so precej zahtevne, a to mi je bil izziv.« Prvi par, prizna, ni bil zelo kakovosten, vendar mu je z leti s selekcijo uspelo vzgojiti ptice, za katere so se vsi strinjali, da so zelo lepe in zdrave. Na društvenih in državnih tekmovanjih je bil z njimi prvi. »Predsednik našega društva Izidor Lebar nas vedno spodbuja, naj pošljemo ptice na tekmovanja, in tako je nagovoril tudi mene, da sem se udeležil tega svetovnega tekmovanja v Italiji.  Konkurenca je bila zelo močna, tako da so bili zmagovalci res vrhunski ptiči.«

Jože Gabor

Na državnem tekmovanju je dobil 91 točk, na svetovnem pa kar 93. Že devetdeset točk pomeni, da je ptič vrhunski. Njegov rdeči kardinal je bil zelo dobro ocenjen za kondicijo, barvo in držo ter splošni videz. »Če bi bil v kletki, ne bi imel take kondicije, pri nas pa ima veliko prostora za letanje in tudi rad leta. Za vzgajanje ptičev je treba imeti tudi veliko znanja in poskrbeti za primerno prehrano. Veliko sem se naučil z interneta in iz knjig, zelo pomembno pa je tudi, da jih dobro opazuješ. Znano je, da ptiči skušajo prikriti svoje napake, in čeprav so bolni, tega ne pokažejo, saj bi jih v naravi živali, ki jih ogrožajo, zaradi tega hitro opazile in jih ujele.« Ptice, ki so v kletki, ne dobijo vsega, kar dobijo v naravi. Dodajati jim je treba vitamine in minerale. Gojitelj ptic hitro ugotovi, ali je s ptico kaj narobe, saj se drugače obnaša, odklanja hrano in podobno. Ob semenih jim daje še zelenjavo in sadje, zelo radi imajo mokarje in ličinke muh ter kobilice.

Samec išče mladiče 

Rdeči kardinali so ptice selivke, ki živijo v Severni in Srednji Ameriki in se pozimi selijo s severa na jug. Nekatere denimo ostanejo v Severni Ameriki, če imajo čez zimo dovolj hrane. Veliko jih je v narodnem parku Yellowstone. »So zaščitene ptice, tako da moraš biti registriran gojitelj zaščitenih vrst ptic, če jih hočeš gojiti. Samica vali dva- do trikrat na leto po dva do pet mladičev. Mladiče prodam, saj jih ne morem imeti veliko, ker samci potrebujejo določen teritorij, ki ga označujejo s petjem. V času parjenja bi lahko en samec drugega ubil.« Samec in samica sta enako velika, a je izrazito rdeče barve le samec, samica pa ima varovalno barvo: svetlorjavo in sivo. Mladiči se izvalijo po enajstih dneh, po desetih dneh pa potem že zapustijo gnezdo in jih samec hrani tako, da jih išče po okolici. Zaradi močne rdeče barve so tudi lažji plen živali, ki jih ogrožajo.

Znano je, da življenje v ujetništvu poveča življenjsko dobo ptic. Rdeči kardinali živijo v naravi v povprečju dvanajst let, v ujetništvu do 26. Narava je že sama poskrbela, da je od desetih mladičev, ki se izvalijo, običajno sedem samcev. Naslednje leto bo svetovno prvenstvo na Nizozemskem. Tja bi rad ob letošnjem zmagovalcu poslal kolekcijo vseh štirih severnih kardinalov, torej dva para. Ocenjuje se tudi kolekcija in vsi štirje njegovi ptiči so zelo kakovostni.

Navdušen ribič in gobar 

Milan Obal je še navdušen ribič in gobar. Rad se odpravi do Mure ali gramoznic v okolici Murske Sobote. »V naravi sem se vedno sprostil in spočil, užival. Že kot otrok sem vedel za vsako ptičje gnezdo v okolici in razlikoval med vrstami ptic in njihovim petjem. Pozneje sem imel tudi predavanja o pticah pevkah. Ko društvo Slavček organizira poslušanje ptic v okolici Beltinec, hitro uganem, za katero ptico gre.« Član društva, ki letos praznuje petdeset let delovanja, je že 40 let. Veliko obiskuje razstave ptic v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

»Otroci si zelo radi ogledajo naše razstave ptic, vendar potem med njimi zanimanje za ptice upade, tako da imamo med člani malo mladih vzgojiteljev. Ljubitelje ptic vabimo, da se nam pridružijo, če jih bodo hoteli vzgajati, jim bomo pri tem svetovali. V Sloveniji se malo ljudi poklicno ukvarja z vzgojo ptic, v sosednjih državah pa jih je kar precej. Nekateri imajo tudi več kot tisoč ptic in je potem veliko več možnosti za selekcijo in kakovost.« V naravi  najraje posluša in opazuje taščice, slavčke in druge dobre ptice pevke. »Zelo zanimivi so mi tudi ščinkavci, ker imajo lokalni napev. Prekmurski ščinkavec poje drugače kot ljubljanski. Napev je sicer podoben, a so nekatere note daljše in se petje drugače konča. V naši pokrajini je v naravi veliko ptic in veliko različnih vrst. Vendar nekatere žal izginjajo.«