Leon Pučnik je nase opozoril v seriji Gospod profesor kot dijak David, od takrat je posnel še nekaj reklam in epizodnih vlog v serijah (med drugim smo ga videli v Skrito v raju), ogromno je delal tudi za kamero: bil je scenograf, asistent produkcije ter koordinator statistov pri TV-serijah in filmih: v prihajajoči RTV-seriji Poklicani, filmu Vse, kar je narobe s teboj in poljskem Netflixovem filmu Dziki, v določenem obdobju pa je opravljal delo realizatorja na televiziji Prva TV. Prejšnji mesec je diplomiral na fakulteti za multimedije IAM, 26. novembra pa bo v Kinu Bežigrad premierno predstavil svojo kratko komedijo z naslovom Legenda o bejbi, pri kateri je bil režiser, scenarist, producent, scenograf, montažer in igralec.
V filmu igra tudi nekaj vaših soigralcev iz serije Gospod profesor. Se je ideja za film porodila tam?
Ideja za film se je pojavila še pred snemanjem prve sezone serije Gospod profesor. Tudi prvi osnutek scenarija je bil takrat že končan. Potem je scenarij, poln prahu, dve leti ležal na polici v moji sobi, saj zaradi prihajajočih ostalih projektov, med drugimi serije Gospod profesor, ni bilo motivacije, da bi kaj naredil iz njega. Šele ko sem dve leti pozneje na fakulteti IAM spoznal sošolca in prijatelja Tea Totha, direktorja fotografije v filmu, s katerim sva imela enake ambicije in željo do ustvarjanja, sem se odločil, da obudiva moj scenarij ter ga spraviva v produkcijo. Zagon projektu so seveda dodali določeni igralci iz serije Gospod profesor, ki sem jim ponudil vloge na predpremieri serije v Cineplexxu na Rudniku, kot so Saša Lešnjek, Domen Blatnik in Tine Ugrin.
Kako ste prišli do drugih igralcev?
Večino igralcev v filmu sem poznal že od prej. Nekatere z delavnic igre pred kamero, nekateri pa so tudi bolj poznane javne osebnosti, kot je denimo Jure Tršan Blond. Vloge v filmu sem napisal z njimi v mislih, ker mi je bil všeč njihov videz za vlogo, in ker sem vedel, da z njihovim talentom ne morem zgrešiti. Imel sem tudi srečo, da so vsi, ki sem si jih zamislil, privolili v snemanje filma.
Koliko časa ste ga ustvarjali?
Film je bil posnet v sedmih snemalnih dneh. Največ časa smo seveda porabili za predprodukcijo in postprodukcijo. Predprodukcija nam je vzela približno dober mesec, da smo zbrali finance in zedinili tehnično ekipo ter igralsko zasedbo. Postprodukcija pa se je zaradi nadsinhronizacije likov vlekla kar 10 mesecev. To pomeni, da so igralci zvok dialoga znova posneli v studijskem okolju, sinhrono z montirano sliko. Tako smo nadomestili prvotni dialog, ki je bil neustrezno posnet. Če torej potegnem črto, nam je celoten ustvarjalni proces tega filma skupaj vzel leto dni. Na poti do ciljne črte oziroma premiere nam je v vlogi koproducenta pomagala tudi moja fakulteta IAM.
Film govori o privlačni gimnazijki Nadji (igra jo nadobudna igralka Neja Čušin, ki se je pojavila že v številnih reklamah), ki z manekenskim videzom, množico oboževalcev in premožno družino uživa v pozornosti svojega navidezno popolnega življenja. Toda življenje je polno presenečenj, tudi v bleščeči, plastično-fantastični Nadjini deželi. Njeno zadovoljno življenje kmalu doživi preobrat, ko jo začnejo obremenjevati posledice njenega grdega ravnanja z ljudmi oziroma zapleti z njenimi bivšimi tipi. Kako to, da ste se odločili v središče zgodbe postaviti žensko, ne pa moškega?
Zamisel, da sem postavil žensko v središče zgodbe, izhaja iz mojih časov na gimnaziji. Ko sem namreč kot fazanček prišel na gimnazijo, je bila takrat v starejšem letniku zelo popularna neka punca. Poleg tega, da je bila uspešna športnica izredno lepega videza, je bila tudi spletna vplivnica. Seveda so jo vsi na šoli poznali. Zanimivo se mi je tako zdelo, da bi v filmu ustvaril žensko protagonistko, o kateri ne govori le njena srednja šola, temveč vsa Ljubljana. Zadal sem si tudi izziv, da naredim dinamičen klišejski dekliški film. Po mojem mnenju gre namreč za podcenjen in necenjen filmski žanr. Moški se ga bojijo, ženske se ga oklepajo, razlika med spoloma pri uživanju takšnih filmov pa je marsikdaj prisotna zato, ker se moški bojijo, da bo njihova moškost postavljena pod vprašaj takoj, ko bodo v njem uživali.
Kje se bo film še dalo videti?
Po premieri v Kinu Bežigrad nameravamo še naprej organizirati projekcije po lokalnih kinih. Leta 2025 pa bo film obiskal tudi številne filmske festivale. Več bo znanega kmalu.
Kakšni so vaši načrti za naprej?
Načrt za prihodnost je kakovostno izpeljati premiero našega filma Legenda o bejbi 26. novembra v Kinu Bežigrad. Premiera bo kar zalogaj, saj smo poleg projekcije filma organizirali koncert Zale Smolnikar v preddverju kina. Po premieri se bom posvetil nadaljnjemu razvijanju scenarija, ki bo ogromna stvar, saj bo šlo za celovečerni film. Po novem letu bom verjetno začel delati tudi v produkciji pri novi seriji, tako da si puščam veliko odprtih možnosti in ne gledam preveč vnaprej.
