Sfera tem, ki ga zanimajo, je ogromna in nekatere mu tako pobožajo možgančke, da nastane nova pesem. Taka zanimiva tema je trenutno obdobje digitalnih tehnologij in umetne inteligence, saj ne veš točno, kdo ali kaj je na drugi strani. In zato je nastala nova pesem Datoteka: neznano.
Kaj je Datoteka: neznano?
Datoteka: neznano je izkušnja oziroma vprašanje, ki si ga zastavljam – kaj nam bosta prinesli sedanjost in bližnja prihodnost? Kaj nam bo prišlo v procesor, to je v možgane, glede na to, kakšno je stanje z zelo neznanimi področji. Počutim se, kot da tipam v temi, v neznani sobi, ne vidim nič, ne vem, ali je to samo soba, mogoče je hiša, mogoče je stolpnica, in nimam pojma, kam me bo to odpeljalo. Nočem pa zveneti kot zagrenjen boomer. Seveda ima obdobje, v katerem živimo – velikih digitalnih napredkov in tektonskega premika z umetno inteligenco –, tudi prednosti. Bom hitro lonček pristavil. Upam, da bom naslednji videospot naredil tako, da bom agentu za tisti prenos naročil: v videospotu hočem to in to osebo, te vrste, to naj počnejo, tak scenarij, tak konec. Tako da ima prednosti, ampak po drugi strani ima slabosti. Začneš dan, vklopiš telefon, piješ kavo in »lajkaš« dobro »bejbo«. Samo ... kako veš, da je to v resnici ona? Kaj pa, če je narejena z umetno inteligenco? S kakšnim ustvarjalnim programom? Ali pa je ona uporabila dober filter ... In na primer gledaš videe in vsak dan gledaš »fake« videe. To je že tako izpopolnjeno, da me malo skrbi, da bomo na koncu ljudje potrebovali že neke vrste certifikat, da smo iz mesa in krvi. In si ga boš moral priskrbeti, če ne, ti ne bo nihče verjel.
Torej vas ta prihodnost malo skrbi? Ali strah izhaja iz dejstva, da imate dve mladi hčerki, ki bosta odraščali v tem svetu?
Ne, da bosta, starejša Miša Zarja je že stara 12 let. »Tati, jaz edina nisem na družbenih omrežjih!« Ja, in jih še nekaj časa ne boš ... In potem se pogajava, na YouTubu gledava izobraževalne vsebine, pa tudi na RTV, kjerkoli so tovrstne stvari. Nočem biti res strogi konservativec, ki reče, da zato, ker sem jaz rekel, ampak ji rečem, da zato, ker … Kaj pa pravijo strokovnjaki? Zakaj misliš, da to ni dobro? Nenehno se šalim: zakaj misliš, da so Kitajci, ki so izumili TikTok, tega prepovedali do 16. leta? Mislim, da je do 16. leta, če ne celo do 18. leta, nisem prepričan. Potem se pogovarjava takšne stvari. V bistvu res nočem biti zatežen boomer, ampak jo poskušam usmerjati, da ona sama razmišlja o tem. Ali pa: »Nujno potrebujem Viber!« Vprašal sem jo, zakaj ga potrebuje. »Zato, ker imamo na njem skupino razreda za domače naloge.« Nisem ji verjel, ampak ima pač Viber, ni panike. Tako so ves čas pogajava. Za mlajšo Belo, ki je ravno dopolnila štiri leta, pa si ne predstavljam, kako bo. Nimam posebej dobrega občutka, če ne bo to resno regulirano, ker vidiš, da gredo stvari v drugo smer. Zdaj je Meta z Zuckerbergom na čelu rekla, da ne bo več preverjanja dejstev. Torej … ChatGPT jemlje s spleta, kar pomeni, da če ne bo več preverjanja dejstev, ne bo več pomembno, ali je to laž ali ne. ChatGPT bo uporabil tudi tovrstne informacije – in kaj ti bo potem odgovoril? Vprašaj ga, ali so podnebne spremembe in ostalo laž ali so resnica. Me prav zanima, kaj bo odgovoril. Tudi virov, ki pravijo, da je to čisti nateg, da tega ni, je namreč milijon, a oba veva, da spremembe vidiva.
Pri pisanju besedil ste veliko uporabljali spletni portal Fran.
Fran je zaklad, za katerega po mojem mnenju premalo ljudi ve, da obstaja. ZRC Sazu je dal na spet celotno slovensko besedišče in jaz ga redno uporabljam, predvsem pri igri Scrabble, ko imava kakšne večere z mojo Diano Scrabble boje. In potem se prepirava, ali je v Franu. Predvsem me je zanimalo, ali iz te ere digitalnih tehnologij in umetne inteligence sploh kaj obstaja v slovenščini in ali imamo ustrezne besede. Vemo za sebek, torej »selfie«, pa vemo za ključnik, torej »hashtag«. Pogledal sem, ali lahko dam v malce lepšo slovenščino besede, kot so swipanje, skrollanje, lajkanje, uploadanje, online in podobne. Nekaj besed sicer je, kakšne so malo smešne, a zdi se mi, da jih mladi sploh ne uporabljajo, da jim je čisto vseeno za to. Ne vem, ali bomo našli ustrezne slovenske besede, ampak dvomim, ker Slovenija ni ravno generator novih trendov. So pa smešne besede, ko greš franat, kot da ne obstajajo, sploh med mladimi. Sicer pa posodabljajo Fran, dodajajo neologizme, novoreke. Lahko tudi predlagaš, samo … ali se spomniš izrazov, ki jih je nekdo predlagal in so se nekaj trudili, pa potem na koncu ni šlo?
Ko ustvarjate glasbo, vas privlačijo malo drugačne teme?
Res nočem pisati glasbe in predvsem besedil, kot je: nocoj bi rad bil s teboj. In podobno, saj mi je to preveč kliše. Vem, da ne bom izumil tople vode, ampak če so teme na pladnju, kot je bila ta Datoteka: neznano – pred nosom nam je vsako jutro, ko vklopimo telefon –, se jih lotim. Zakaj bi samo neke plehke, površinske stvari obdelovali v glasbi, saj lahko tudi malo bolj resne teme zapakiraš v pop žanr. Zakaj pa ne?
In ta pesem napoveduje ustvarjanje drugega albuma.
Po prvencu je treba iti naprej in jaz moram biti v pogonu. Na podstrešju se mi neprestano dogaja, tako da rad dam iz sebe stvari. Nadaljujem s postavo Clifford Goilo v Amsterdamu, na obali je Kevin Koradin, jaz pa v Ljubljani in si delimo datoteke, snemamo v živo seveda ter sodelujemo. Po mojem tri glave, trije pari ušes več vedo, kot če si sam. Kar zadeva skupino CoverLover, še naprej igram z njimi in tako izživim svoje odrske ambicije. Čaka me nastop v Mariboru in se ga veselim. Z avtorsko glasbo sem imel odlično priložnost na lanskem festivalu Pivo in cvetje – velik oder s skupino, kar mi je najboljše. Čakam torej, da se kaj zgodi in da se potem kaj odpre.
Kakšna je želja za to glasbo? Kakšen je cilj?
Cilj je, da bi lahko za začetek vse, kar vložim v ustvarjanje svoje glasbe, torej čas, energijo in denar, pokril, kaj šele da bi potem lahko iz tega kaj naredil. Če povemo po resnici: povprečen glasbenik, ki je aktiven, na leto naredi povprečno tri videospote. To vse seveda stane. In predstavitve, promocije in tako naprej. Če bi se mi že to pokrilo, da sem na ničli s tem, kar rad počnem, ker to iz srca počnem, bi bila že prva zelo velika kljukica.
Samostojna kariera, CoverLover in televizija – kako kombinirate novinarsko in voditeljsko delo v oddaji Pop IN z glasbeno kariero?
Zadnjič je bilo smešno, ko me je kolega Alen Podlesnik intervjuval in rekel: »Ali ni to čudno, da si zdaj na drugi strani?« Pač kombiniraš. Z glasbo se ukvarjam že od 14. leta, z mediji pa od študija. V bistvu sem se že prej, ko sem bil »šmrkavec«. To je pač del mene in ni prisila. Slalomiram. Je pa res, da je časovno potem včasih malo zapleteno, ampak kjer je volja, je tudi moč.
Že dolgo ste torej povezani s televizijo. Kaj vas še vedno navdušuje pri televizijskem delu?
Je še katera druga služba, kjer lahko spoznaš Scarlett Johansson in si pol metra stran od nje? Ali pa Billa Murryja, Gorana Višnjića? Da si v zaodrju ne vem katere skupine? To je noro, to je privilegij tega poklica. Seveda ni vsak dan tako in ne cvetijo vedno rožice. Kdaj tudi pride trenutek, ko moraš narediti kaj, kar sploh ni po tvojem okusu, ampak je relevantno za splošno občinstvo. Toda ta služba ti pravzaprav da možnost spoznati ljudi ali podzvrsti popkulturne umetnosti, ki jih sicer ne bi, in to je top.
Kakšno je vzdušje v ekipi? Ste se povezali in uigrali?
Stvari se spreminjajo, tudi v oddaji Pop IN. Prišlo je do neke vrste intenzivnega povezovanja z digitalnim svetom, spletom. Videovsebine so na spletu in splet je na televizijskih vsebinah ter se pokriva. Potem so prišli tudi Popkasti kot nova forma, ki je v bistvu v obliki videa in avdia. Ni mi dolgčas. Pravzaprav si samo izberem formo, ki mi bo ustrezala denimo ob pomembni obletnici zanimivega izvajalca – ali ga daš v Popkast format, ali ga daš v prispevek format, ali daš intervju na splet, kjer si lahko privoščiš malo bolj poglobljene vsebine. To mi je super. Za zdaj mi ta peskovnik, v katerem delam, zelo ustreza.
