Intervjuji

V novi seriji je imel Luka Cimprič največ težav z vožnjo dostavnega kombija

Teja Pelko
17. 11. 2024, 12.00
Posodobljeno: 17. 11. 2024, 12.21
Deli članek:

Prvič je pred kamero stopil že v drugem razredu.

Mimi Antolović/VOYO
Luka je v svoji vlogi zelo prepričljiv.

Četrtki so za mnoge že nekaj časa rezervirani za nove dele slovenske originalne serije Hiša ljubezni, ki se dogaja v prvem legalnem bordelu v Sloveniji. Med zaposlenimi, ki gostom ponujajo obilo užitka, je tudi Luka Cimprič, ki je gledalcem že zelo dobro poznan iz serije Ja, Chef!

Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili za sodelovanje v novi seriji?
Opravil sem avdicijo. Prebral sem vse scenarije in bili so mi všeč, potem me je še režiser Luka Štigl prepričal s konceptom serije in zato sem sprejel sodelovanje v njej.

Ste se na snemanju tudi tako zelo zabavali, kot se mi ob ogledu serije?
Snemanje serije je predvsem zelo osredotočeno delo, saj se mora velika ekipa popolnoma uskladiti, da na koncu nastane serija. Za zabavo zato ni veliko prostora, ker loviš dispozicijo, svetlobo, atmosfero in časovni okvir. Sem se pa zelo zabaval, ko se nas je moralo šest stlačiti v trivratni avtomobil, sploh ker smo prizor kar nekajkrat ponavljali in je bilo res pomembno, da človeški tetris teles zložimo v pravem zaporedju, tako da pridemo vsi v avtomobil.

Kateri prizor ste morali največkrat ponoviti?
Kar moj prvi prizor v seriji, ko vozim dostavni kombi. Snemali smo zraven Tržnice Koseze, kjer je bilo tisti dan ogromno prometa, jaz pa nisem najbolj suveren pri obračanju z ogromnim dostavnim kombijem. Tako da sem vsakič, ko sem obrnil kombi, prevozil dve ulici. Poleg tega sem moral med vožnjo še vreči paket točno na določeno točko pred kamero.

V seriji igrate prodajalca ljubezni Sandija, zaradi česar pokažete tudi nekaj gole kože. Vam je bilo kaj nerodno, ali to dojemate kot vlogo oziroma s tem tudi sicer nimate nobenih težav?
Tako je, gola koža pri taki seriji pride skupaj z vlogo. Z režiserjem Luko sva se prej dogovorila, kaj serija potrebuje in kaj bom pokazal, tako da med samim snemanjem ni bilo nerodnih trenutkov.

VOYO
Igralec se je na snemanju serije najbolj nasmejal, ko se jih je moralo šest stlačiti v trivratni avtomobil.

Ste se pred tem podučili o obrti, ki jo igrate? Ste imeli tudi kakšen vzor za ta lik?
Igralec ne more za vsako vlogo doživeti izkušnje, da jo potem lahko igra. Denimo, če bi igral kralja, ne bi stopil do Karla III. in ga prosil, ali bi mi vladanje prepustil za en teden, da bi tako pridobil izkušnjo kralja ter nato vlogo kralja odigral. Tudi ko smo snemali o Metodu Trobcu, ki bo doživel ekranizacijo prihodnje leto, mi ni bilo treba nikogar ubiti. Preprosto uporabim svojo domišljijo.

Ste kaj od nje uporabili tudi doma?
Aha, vidim, da imate tudi vi veliko domišljije.

Kako so vam kaj prav prišla kuharska znanja iz serije Ja, Chef!?
Ne preveč, ker doma večinoma poje pečica. Tudi pri snemanju serije Ja, Chef! smo zelo malo zares kuhali, ker bi bilo preveč cvrčanja v mikrofonih in se ne bi slišalo naših dialogov.

Katera veščina, ki ste jo pridobili med učenjem za igralca oziroma v poznejšem izvajanju svojega poklica, vam je najbolj prišla prav v zasebnem življenju? Ste se na primer zaradi nje kdaj izognili plačilu kazni za kakšen prometni prekršek?
Ne ne, ne uporabljam svojih igralskih veščin, da bi se izognil zakonu.

Luka Cimprič
Cimprič s soigralci Zvezdano Mlakar, Gregorjem Grudnom in Matejem Pucem na predstavitvi serije

Kdaj ste se prvič seznanili s tem poklicem in koga ste igrali?
Pred kamero sem prvič stopil v drugem razredu, ko smo igrali Muco Copatarico na TV Medvode. Igral sem Bobka. Na oder pa sem prvič stopil na prelomu tisočletja v Šentjakobskem gledališču Ljubljana. Igral sem v zboru pri Antigoni. Potem ko je Janez Usenik dobil službo na Pop TV, sem dobil vlogo stražarja v enaki predstavi.

Kdaj ste uvideli, da je to tisto, kar bi radi počeli profesionalno?
V tretjem letniku sem dobil brošuro fakultet in ugotovil, da bo nekaj treba početi 40 let, preden bom postal upokojenec. Kaj bi lahko počel toliko časa, da bi užival v svojem delu? Edini odgovor je bil igralec.

Kaj bi bili, če ne bi naredili sprejemnih izpitov na AGRFT?
Prvo leto, ko nisem opravil sprejemnih izpitov, sem študiral kemijo in sem videl, da ta fakulteta ni zame. Drugo leto, ko sem šel na sprejemne izpite, nisem več imel plana B. Vedel sem, da imam tri možnosti za vpis na AGRFT, šele po tem bi iskal alternativo. Rajši niti ne pomislim, kaj bi bilo, če ne bi opravil sprejemnih izpitov.

V primerjavi z mnogo kolegov ste tudi zaposleni, in sicer ste član igralskega ansambla gledališča Koper. Kaj trenutno delate tam?
Pred kratkim smo imeli premiero predstave Tri verzije življenja. Vabljeni v Koper.

Kako radi preživljate svoj prosti čas?
Z družino ali prijatelji, ob športu ali družabnih igrah.