Balkan Boys letos obeležujejo že 15. obletnico obstoja. Fantje tako že skoraj polovico svojih življenj preživljajo na odrih, kjer navdušujejo z unikatnim zvokom Balkana v ritmih sveta in svojimi energičnimi nastopi, kar bodo dokazali tudi s koncertom Balkan Boys z gosti – 15 let, ki bo 10. oktobra ob 20. uri v Festivalni dvorani Ljubljana in s katerim bodo proslavili svoj jubilej. Sedemčlanski zasedbi – Rok Nemanič (vokal, trobenta in flavta), Andrej Štrekelj (trobenta, baritoni, spremljevalni vokal), Matija Marion (saksofon, spremljevalni vokal), Žiga Vehovec (harmonika, spremljevalni vokal), Emir Ibrakić (kitare, spremljevalni vokal), Ilj Pušnik (bas kitara, spremljevalni vokal) in Uroš Nemanič (bobni, efekti, tolkala) – se bodo ta večer pridružili glasbeni gostje.
Tisti, s katerimi so v preteklosti že sodelovali, in tisti, ki si bodo oder z njimi delili prvič. Slišali bo mogoče tudi nekaj novih pesmi, ki so jih pred kratkim izdali na svojem četrtem albumu z naslovom Grill. Več o tem sta nam razkrila Rok in Emir.
Ste album ustvarjali ob dobrotah z žara ali od kod takšen naslov?
Rok: Seveda, vsakič smo jedli drugačno hrano. Enkrat smo šli na lignje, drugič na burger. Prav tako se je zgodilo ob peki čevapčičev in nazdravljanju z dobrim vinom. To so mogoče nezavedni razlogi za nastanek drugačne zvočne slike pri vsaki skladbi. Zato lahko rečemo, da je mešano na žaru.
Emir: Drugi razlogi tičijo predvsem v različnosti naših pogledov na svet v tem obdobju, v katerem so skladbe nastajale. Kot vsi smo tudi mi skozi težko obdobje epidemije in v popandemskem stabiliziranju iskali nova pota ali preurejali že začrtana. Posledično se je rdeča nit ves čas spreminjala. Zato Grill.
S čim ste nam tokrat postregli?
Rok: Na albumu Grill lahko slišite predvsem spevne melodije, ki spodbudijo poslušalca, da ob skladbi zapoje. Poleg sedmih skladb v različnih jezikih smo prvič posneli tudi dve v slovenščini. Na albumu sta tudi dva gosta, primorski pozavnist in glasbenik Denis Beganović - Kaykay ter primorski DJ in producent Tomy DeClerque. Za konec še naši najpopularnejši skladbi Oj mala in Me gusta v družbi Godbe Slovenskih železnic z lanskega koncerta v Cankarjevem domu.
Album ste novinarjem predstavili na dokaj nenavadnem kraju, v galeriji Dijaškega doma Ivana Cankarja. Zakaj ravno tam?
Rok: Tam se je vse začelo. Leta 2009 smo kot dijaki bivali v Dicu in se čutimo še danes povezani z ustanovo. Veliko lepih spominov nas veže na dom. Galerija pa je izjemna in ravno prava za dogodke, kot je bil ta.
Po čem se najbolj spominjate tistih časov?
Rok: Bilo je noro, nepozabno in še enkrat bi ponovili, če bi lahko!
Emir: Res je, bilo je noro! Srednja šola, druženje s somišljeniki, glasbeniki, prijatelji. Po mojem mnenju se največji kognitivni razvoj pri ljudeh zgodi ravno v tem obdobju in mnogi pogledi na svet, v katere verjamemo še danes, so se razvili tam. Zato so spomini vsekakor pozitivni.
Ste kakšno tudi ušpičili, pripravili budnico ali kaj drugega?
Rok: Večkrat smo zaspali v šolo, ko pa nas je vzgojitelj prišel zbudit, je bil hitro odziven razlog glavobol ali zobobol. Ker smo bili v dobrih odnosih z njim, nam je takoj napisal opravičilo. Zgodilo se je tudi, da smo zjutraj prišli v dijaški dom, saj so se koncerti in druženje z glasbeniki zavlekli v noč. Zato je bilo bolje priti zjutraj kot zamuditi obvezen večerni prihod.
Od tistih časov letos mineva že 15 let. Z občinstvom boste jubilej proslavili 10. oktobra ob 20. uri v Festivalni dvorani Ljubljana. Kaj pripravljate?
Rok: Pripravljamo spektakularno in nepozabno zabavo z gosti: Laro Jankovič, Godbo Slovenskih železnic, Tomažem Zevnikom, Nejcem Poljancem in še dvema skritima gostoma. Smeha in joka prav gotovo ne bo manjkalo.
Slednja sta zelo značilna tudi za vašo glasbo. Zakaj menite, da so balkanski ritmi tako priljubljeni med ljudmi?
Rok: Balkanski ritmi te odpeljejo v svet, ki je pristen, iskren in skromen. Takrat so ljudje najbolj zadovoljni.
Emir: Temperament je v mnogih situacijah v svetu žal mnogokrat nenadzorovan, kar je poleg ogabnih moralnih načel eden od razlogov za izbruh najmanjših do največjih svetovnih nestabilnosti. Mi verjamemo, da je vročekrvnost treba podkrepiti z glasbo. Takrat je to le vrlina. Ko to dosežeš pri ljudeh, je vsak tujec mejak, če ne celo rojak!
Nadvse popularni so komadi z ljubezensko vsebino, ki prevladujejo tudi pri vas. Je tudi za vas ljubezen gonilo sveta?
Rok: Seveda, brez ljubezni ni življenja. Pa naj bo usojena ali nesojena.
V kakšnih občutjih pogosteje ustvarjate pesmi s to tematiko; kadar ste v ljubezni srečni ali nesrečni?
Rok: Nesrečna ljubezen nas prej pripelje do balkanskega melosa.
Emir: Se strinjam z Rokom. Že zaradi zgodovine in dogajanja na ozemlju nekdanje države je trpljenje prva asociacija na Balkan. S tem je nesrečna ljubezen najprimernejša za izražanje čustev in katarza za ljudi, ki so doživeli grozote. Ni pa to edini način. Naš Welcome to the Gipsyland je v duru, poln veselja in vabi v to našo pozitivno balkansko deželo.
S pesmijo Romantic moment ste želeli nastopiti na Evroviziji, a potem nacionalnega izbora ni bilo. Boste še poskušali?
Rok: Mi smo na koncu pripravili kar svojo Evrovizijo in tam tudi nastopili. To si lahko ogledate v videospotu. Seveda navijamo, da se bo nacionalni izbor za pesem Evrovizije spet izvedel in da bomo pokazali, kar smo se naučili zadnjih 15 let.
Kakšni so še vaši načrti za naslednjih 15 let?
Rok: Živimo iz dneva v dan, zato je bolje, da usodo prepustimo komu drugemu.
Emir: Uživamo v naši zgodbi in želimo si, da bi še trajala. Dokler bomo glasbena družina, nam ne bo hudega.
