Michael Haneke je do medijev zelo zadržan, čeprav prijazen. V zadnjih dvajsetih letih si je ustvaril sloves enega najbolj brezkompromisnih surovih filmarjev sodobnega časa. Njegovi filmi se stalno ukvarjajo s temami družbene odtujitve in smrtonosnega učinka medijev na človekovo empatijo in utrip. V intervjujih je zgovoren in skoraj prijeten, tako da se ga ni bati, čeprav nekateri s strahom in odporom gledajo krute, morbidne in nasilne prizore iz filmov Bennyjev video (1992), Smešne igre (1997), Učiteljica klavirja (2001) in Skrito (2005).
Rodil se je leta 1942 v okolici Münchna, ko so bili starši na turneji – oba sta bila igralca in sta zabavala nemške vojake. Študiral je filozofijo, psihologijo in teatrologijo, se po študiju nekaj časa ukvarjal s filmsko in literarno kritiko, delal na televiziji in prvi televizijski film posnel pri dvaintridesetih letih, prvi kinematografski film pa 15 let pozneje. Na univerzi na Dunaju predava režijo. Njegove misli so izbrušene in jasne, to je zasluga izobrazbe, film pa ga je očaral že v otroštvu, ko je šel z babico gledat Hamleta z Laurenceom Olivierom.
Michael Haneke je začel pripravljati film Beli trak že pred dvanajstimi leti, vendar ga ni mogel uresničiti, ker zanj ni dobil denarja. Beli trak govori o dogajanju v vasici v protestantskem naročju severne Nemčije na večer pred prvo svetovno vojno. Prebivalci se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom in polovica jih dela za bogatega barona. Močan vpliv na vaščane, še posebno na otroke in najstnike, ima strog protestantski pastor. V tej odmaknjeni skupnosti se naenkrat začnejo vrstiti nenavadne nesreče. Ko mine čas žetve in se bliža začetek vojne, postajajo mala vaška hudodelstva vedno bolj kruta in sosedje vse manj zaupajo drug drugemu.
"Tu ni nič razlagati," pravi režiser. "Moje pravilo je vedno zastavljati vprašanja, predstaviti zelo jasne situacije in povedati zgodbo tako, da gledalci sami najdejo odgovore. Ravnati drugače je po mojem mnenju neproduktivno, saj gledalci niso režiserjevi kolegi. Zelo sem se trudil, da sem dosegal ta učinek. Prepričan sem, da mora umetnost zastavljati vprašanja, ne ponujati odgovore; slednje se mi vselej zdi dvomljivo, da ne rečem nevarno."
Michael Haneke tudi po triumfu v Cannesu ne počiva. Pripravlja nov projekt, v katerem bosta glavni vlogi igrala veteran Jean-Louis Trintignant in njegova muza Isabelle Huppert, govoril pa naj bi o psiholoških težavah staranja in samomoru.
