»Psi so izjemna bitja, ki nam prinašajo veliko veselja, ljubezni, ne nazadnje pa tudi dobro družbo. A če želimo, da nam bo pes v veselje, se moramo načrtno lotiti njegove vzgoje. Pri tem bi res poudaril, da mora vzgoja temeljiti na prijaznosti, vztrajnosti in razumevanju, predvsem pa brez agresije. Le tako bomo prišli do želenih rezultatov, zadovoljna pa boste tako lastnik kot njegov pes,« pojasni Jure Pribičevič, ki je svoje znanje strnil tudi v knjigi oziroma priročniku, ki temelji na dolgoletnih izkušnjah avtorja z reševalnimi psi.

»Ti morajo svoje naloge opravljati vestno, hitro, sproščeno, predvsem pa zanesljivo. Dolga leta mojih izkušenj pri delu s psi so pokazala, da trening s prisilo in pritiskom ne prinaša dobrih rezultatov, stres in strah žival kvečjemu hromita.« Prav zaradi tega je Jure leta 2010 skupaj z ekipo oblikoval svojo vejo kinologije, ki so jo poimenovali naravna vzgoja psov. »Sistem, ki iz športne kinologije prinaša dobre rezultate, smo oblikovali v široko uporabno metodo za naravno vzgojo, ki je v pomoč prav vsem pasjim skrbnikom in temelji na preprostih sodobnih načelih, ki so razumljiva tudi otrokom,« pojasni. »Eden ključnih elementov je pozitivna motivacija, saj se tako psi najhitreje učijo, kar se je izkazalo tudi v praksi. Vesel in sproščen pes, ki ima dober odnos s skrbnikom, z njim sodeluje in mu zaupa, je brezskrben tudi v stiku z drugimi ljudmi in psi. Ni pomembno samo to, kaj psa učimo, temveč tudi to, kako se med učnim procesom ta počuti. Le tako lahko delujemo v skladu s pasjo naravo.«

Jure je mnogim znan iz televizijske oddaje Pozor, priden pes!, ki sta jo pripravljala skupaj z Davidom Pogačnikom in v kateri sta poskrbela za prevzgojo številnih problematičnih psov. »Primerov in prošenj je bilo ogromno, zato sva morala določiti merila, na podlagi katerih sva izbrala primerne pse. Če nekdo ni bil sposoben napisati dobre prijave, smo vedeli, da ni resen. Potem smo gledali na geografsko raznolikost, da so psi prihajali iz različnih delov Slovenije, saj nismo želeli, da bi bili primeri skoncentrirani na Ljubljano in Maribor. Izbrali pa smo tudi primere, ki so bili raznoliki in se niso ponavljali. Tako so lahko gledalci spoznali različne vedenjske motnje psov in ne nazadnje tudi to, kako sva z Davidom do njih pristopala in jih reševala.«

Kot pravi, je v vseh teh letih izkušenj spoznal, katere so največje napake, ki jih delajo skrbniki psov. »Ljudje se dobro zavedajo, da je najlažje pridobiti zaupanje psa s podkupovanjem, saj imamo že v naravi, da raje naredimo tisto, za kar potrebujemo manj truda. Kot druga pomembna napaka pa je ta, da se ljudje premalo informirajo o pasmi, preden se odločijo za nakup psa. Ni vsaka pasma primerna za vsakogar, z napačno pasmo pa si lahko nakopljemo kup težav, ki se potem vlečejo skozi leta.«

Mnoge zanima tudi to, kdaj lahko rečemo, da je pes vzgojen. »Takrat, ko lastnik in okolica s psom nimata težav. Vsak ima neka svoja merila in svoj način razmišljanja. Za nekatere je vzgojen pes tak, ki še vedno skače v druge pse in se jim to ne zdi nič takega, ker z njim ne hodijo na sprehod. Za nekoga drugega pa pes ni vzgojen, čeprav je opravil že ne vem koliko tečajev in se v urbanem okolju odlično obnaša, imajo pa lastniki še vedno neko malenkost, ki jo želijo izboljšati. To je povsem subjektivno in od vsakega lastnika je odvisno, kaj si želi.«

Seveda pa tako delo, kot ga opravljata Jure in Eva s svojimi pasjimi šolami in spletnimi tečaji, prinese zadovoljstvo tudi tistim, ki pripomorejo k uspešnemu učenju psa. »Pri tem delu mi je najpomembnejše, da so ljudje zadovoljni in da lahko brezskrbno živijo s svojim psom. Če lahko dosežemo, da razumejo, o čem pes razmišlja in kako se uči, potem začnejo z njim pravilno živeti.«