»Ko sem se vrnil iz Dominikanske republike, sem preživljal težke čase. Moral sem poskrbeti tako za fizično kot psihično ravnovesje, ki je bilo med šovom porušeno, za nameček pa sva se še razšla s tedanjo partnerico, kar me je zelo prizadelo. Nekaj časa sem užival v samskem življenju, potem pa je prišla novoletna zabava, na kateri sem zagledal Anito, ki mi je pognala kri po žilah,« razkriva 45-letni Mark Vnuk. »Na zabavi, ki so jo organizirali najini skupni znanci, sva se zapletla v pogovor in se dogovorila, da se dobiva na kavi. Iskrica je preskočila, saj mi je bila Anita takoj všeč. Rad imam visoke ženske in Anita je visoka kar 180 centimetrov. Sprva sem bil prepričan, da je njena čudovita postava rezultat športnega udejstvovanja, a sem se uštel. Očitno ima to v genih, saj šport ni njena prioriteta in razen s sprehodi se ne ukvarja z nobenim športom. Všeč pa mi je bilo, ker sva že takoj ugotovila, da imava enake poglede na življenje. Obema je skupna ljubezen do potovanj. Lani sva bila na Fuerteventuri, skoraj vse poletje sva uživala na Pagu, kjer ima več mojih prijateljev mobilne hiške. Skratka, življenje sva zajemala z veliko žlico in vsak dan izjemno uživala. Sam imam naporno delo, saj sem keramičar in veliko časa preživim v različnih položajih, ki z leti vplivajo na človekovo zdravje, zato vse bolj razmišljam, kakšne so možnosti, da bi v prihodnje počel kaj drugega. Zdaj to kompenziram z zdravim načinom življenja, športom in potovanji.«

Življenje zaljubljenega para in njuno idilo pa je, ko se je pomlad prevešala v poletje, zaznamovala nepričakovana vest. »Anita mi je povedala, da pričakuje dojenčka. Zame je bil to sprva šok, saj otroka nisva načrtovala, kar pa ne pomeni, da najin sinko Noel ne bo ljubljen. Ravno nasprotno, saj je bil spočet iz ljubezni. Prva misel je bila, da to pomeni konec potovanj, ki jih tako obožujem, a me je Anita takoj potolažila in mi dopovedala, da je mogoče potovati tudi z otrokom, le malo je treba vse skupaj prilagoditi. Sam že imam dva odrasla otroka, 22-letno hčer in dve leti mlajšega sina, in takoj sem se zavedal, da me čaka pomembna naloga, kako jima bom to povedal. S hčerjo sva se vozila z avtom, ko sem ji zaupal, da bom spet ati, njen odziv pa je bil sprva kar buren. 'A si ti zmešan? Otroka bi morala imeti jaz in ne ti!' je svoje misli strnila prvi hip. Seveda to ni bilo vse, novico sem moral predstaviti tudi sinu, ki se šola v Tacnu in namerava postati policist. Najprej sem se o tem pogovoril z nekdanjo ženo, s katero se bolje razumeva kot prej, ko sva bila skupaj. Obljubila mi je, da mi bo pomagala. Začelo pa se je tako. 'Nekaj ti moram povedati, obeta se nekaj novega, kar pa ne pomeni, da se bom vrnil in spet zaživel s tvojo mamo. Spet bom ati, saj Anita pričakuje otroka.' Odvalil se mi je kamen od srca, ko je bilo to za menoj.«

Z Anito sta za prihod dojenčka lepo poskrbela. »Ona je poskrbela za vse, kar potrebuje dojenček, jaz sem sestavil posteljico. Starševske šole nisem obiskoval, saj sem že dvakrat oče in imam za sabo kar nekaj kilometrine. Sem pa Aniti že takoj na začetku povedal, da ne bom zraven pri porodu, saj nisem bil niti pri rojstvu prvih dveh otrok. Takoj je razumela, saj ve, da ne maram bolnišnic, da ne prenesem, če vidim, da nekdo trpi. Res ne vem, kako bi to prenesel, zato sem ji izjemno hvaležen, da je sprejela mojo odločitev. Razumela me je in me potolažila z dejstvom, da me bo nadomestila njena sestra,« je iskren Marko, ki se zaveda, da se s prihodom dojenčka življenje obrne na glavo. »Morda bom moral kakšno noč spati v drugem prostoru, saj moram biti spočit za službo. Sicer pa imam prednost, da velikokrat nočni otroški jok preslišim, saj imam zelo trden spanec. Ko me pot zanese mimo kakšne trgovine, že pogledujem avtomobilčke in lego kocke in se počutim, kot bi bil sam še enkrat otrok. Kar vidim se, kako se bova s sinom igrala, kako ga bom skušal navdušiti za šport, kaj vse bova počela skupaj …«